ŠMARJE PRI JELŠAH – Šmarske gasilce so na pomoč poklicali prebivalci Dvora v občini Šmarje pri Jelšah, ki so v torek popoldne opazili, da je zagorelo v delavnici elektromehanike samostojnega podjetnika Aleša Kimovca, ki ga v času, ko je požar izbruhnil, ni bilo doma. Ognjeni zublji so uničili več gospodinjskih aparatov, škode, ki je nastala, pa naj bi bilo za okoli 50.000 evrov. Kot so pojasnili na Policijski upravi Celje, je požar zakrivila napaka v električni omarici, požar pa so šmarski gasilci pogasili in lastniku tudi pomagali pri odstranjevanju posledic požara.
Aleš Kimovec nam je dejal, da je največja sreča v nesreči to, da na Dvor, kamor se je iz Mengša priselil pred približno šestimi leti, še ni preselil celotne proizvodnje kozmetične in lekarniške embalaže. Družinsko podjetje Elkim, ki so ga ustanovili že Aleševi starši, ima dolgoletno tradicijo in izkušnje s predelavo plastike, leta 1986 pa so začeli izdelovati tudi plastično embalažo. »Pred šestimi leti sem se odločil, da grem na svoje. A v Šmarje delavnice še nisem preselil, saj mi še ni uspelo urediti dokumentacije. Pravzaprav sem si tu šele začel ustvarjati novo podjetniško okolje, zdaj pa se je zgodilo tole,« nam pove in z roko pokaže na pogorišče, na katerem skoraj ni kaj videti. Ves dan je pospravljal uničene gospodinjske aparate. Kolikor se ti niso stopili, jih je uničila voda od gašenja, tisto, kar je bilo na prostem, pa je ponoči dodatno zmočil dež, nam razlaga Mengšan, ki je bil še nekaj ur pred tem, ko je izbruhnil požar, doma.
»Dejansko sem bil tu do približno pol dvanajstih, potem pa sem nekaj peljal v Mengeš. Klicali so me sosedje, češ da gori. Ko sem se pripeljal, pa je bilo že vsega konec, kar je ostalo, je bilo samo še za v kontejner,« nam je pripovedoval Kimovec. Kot je dejal, je na Dvoru kupil starejšo hišo in jo počasi obnavljal, saj so v teh krajih cene nepremičnin neprimerno ugodnejše kot v okolici Mengša. Dejal je še, da je sreča tudi to, da v delavnici ni imel kakšnih gospodinjskih aparatov strank, temveč zgolj rezervne dele, ki pa jih je ogenj povsem uničil. A bo vztrajal, saj pravi, da druge izbire nima. »Srčno upam, da mi bodo na občini šli na roko in ne bodo preveč birokratski, ko si bom urejal dokumentacijo za objekt, ki bi ga želel legalizirati. Verjetno bo treba to garažo, ki je nekoč bila hlev, podreti. In na tem mestu si želim postaviti nov objekt, takšen, da bi vanj lahko iz Mengša počasi preselil tudi proizvodnjo,« nam je skromno željo zaupal Kimovec. In samo upamo lahko, da mu bo prisluhnil tudi novi šmarski župan, ki bo tako imel eno podjetje, ki bo občini morda prineslo tudi kakšno novo delovno mesto, več.
Celjski kriminalisti skoraj 14 dni po požaru še vedno niso vstopili na pogorišče Rakuševega mlina, ki je v lasti Mestne občine Celje in je bil kot skladiščni objekt zgrajen leta 1903. Požar, ki je v danes zapuščenem objektu, v katerem so se pogosto zadrževali brezdomci in odvisniki od drog, izbruhnil prejšnji ponedeljek, je gasilo okoli sto gasilcev iz Celja in okolice. A od objekta, ki je pomemben pomnik industrijske kulturne dediščine, ni ostalo skoraj nič. Občina je za zdaj pridobila izvedeniško mnenje, v katerem izvedenec gradbene stroke ugotavlja, da je nastalo več resnih konstrukcijskih poškodb objekta, ki lahko povzročijo njegovo nekontrolirano, hipno porušitev. Zato je občina dodatno zaščitila pogorišče in celotno območje okoli objekta zavarovala tudi z mrežami. Kot so še pojasnili na občini, so v požaru zgorele oziroma so bile močno poškodovane in porušene vse lesene medetažne konstrukcije, popolnoma uničena je tudi strešna lesena konstrukcija. »Strokovna ocena kaže, da je precej uničeno tudi nosilno zidovje, ki ni videti poškodovano,« pravijo na občini. To pomeni, da je ostal na videz nepoškodovan le obod zgradbe, ki pa se prav tako lahko vsak trenutek podre, k čemur lahko pripomore že malo močnejši veter, zato je vsakršno zadrževanje na požarišču prenevarno in si ga niti kriminalisti še niso ogledali. Na policiji zato uradno tudi še ne morejo potrditi, ali se med izbruhom požara v stavbi res ni zadrževal nihče. Sto enajst let star Rakušev mlin je bil eden najboljših primerov tipične slovenske industrijske arhitekture na prelomu iz 19. v 20. stoletje, zato je bil leta 2002 razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena. »Ravno zato obžalujemo, da je nastal tako obsežen požar, in upamo, da bomo objekt kljub vsemu morda še lahko ohranili. Seveda pa bodo imeli pri tem zadnjo besedo strokovnjaki,« je dejal celjski župan Bojan Šrot, ki se neprecenljive škode nadvse zaveda. |
