CELJE – Eno leto je, odkar smo v Novicah razkrili zgodbo o smrti pacientke Štefanije Vrisk zavoljo malomarnega oziroma (pre)slabega obravnavanja osebja celjske bolnišnice. Primer, od katerega bosta kmalu minili dve leti, bi bržkone končal pod preprogo, čeprav v več točkah spominja na medijsko veliko odmevnejšo zgodbo Celjana Bojana Kajtne, ki je na vrata celjske urgence potrkal brez veljavne zdravniške izkaznice in napotnice. Nesrečnica iz okolice Sevnice je vse to imela, tudi do zdravniške pomoči je prišla, a žal ji niti to ni pomagalo. Čeprav so jo pregledali, niso predvideli, da bi jo lahko izdalo srce.
Na novega leta 2012 dan niso imeli razlogov za proslavljanje
Štefko, ki je štela 58 let in je bila zdrava ženska, je navsezgodaj začelo stiskati v prsih. Mož Anton ni omahoval in je, kakor hitro je bilo mogoče, poklical v zdravstveni dom, kjer so mu dejali, naj jo čim prej pripelje na pregled. Ni kazalo, da bi bilo kaj posebnega, a je bila dežurna zdravnica Ana Slapšak Gorinšek tudi po vseh opravljenih pregledih še vedno skeptična in je pacientko urgentno napotila v Splošno bolnišnico Celje. Tudi tam so jo podrobno pregledali in tudi oni niso zaznali nič posebnega, zato so jo poslali domov. V Celje se je pripeljala z rešilcem, za nazaj pa je poklicala Antona. Že na prvi pogled se mu je zdela šibka, slabega zdravja in počutja. Vztrajal je, naj jo znova pregledajo, pa so mu odvrnili, da tako slabo pa res ne more biti, saj da se sprehaja po hodniku. Naposled so le privolili v nov pregled, čeravno je zdravnik, ki jo je obravnaval zgodaj zjutraj, že končal delo in šel domov. Štefka je morala počakati pred ambulantnimi vrati, kjer pa ji je postalo slabo. Odšla je na stranišče, tam se je zgrudila, njeno srce ni več zdržalo. Tudi za takojšnjo pomoč je bilo prepozno. Negibna je obležala na tleh.
Celjska bolnišnica se je znašla v zadregi
Kmalu so Antona ter njune tri otroke povabili na razgovor, krivdo so priznali in dogodek obžalovali. Uvedli so interni nadzor, katerega podrobnosti še danes niso znane, kakor tudi ni znano, kateri zdravnik je tisti, ki bi moral iz preiskav prepoznati Štefkine resne zdravstvene težave s srcem. Bilo je več kakor tri ure časa, da bi na pacientki opravili poseg. Bolnišnica je lani, ko smo objavili zgodbo in povprašali o podrobnostih, zgolj potrdila, da so Vriskovo res obravnavali v ambulanti internistične prve pomoči urgentnega centra, kjer se je njeno zdravje nenadoma poslabšalo. Kljub posredovanju medicinskega osebja je umrla, z rezultati opravljenega notranjega nadzora pa so seznanili zgolj svojce, kajti takšnih podatkov da ne posredujejo v javnost. In še da zaradi varovanja osebnih podatkov ne bodo objavljali nobenih dodatnih informacij, da pa obžalujejo vsak tragični izhod zdravljenja.
Kako bo s krivdno odgovornostjo, morebitno odškodnino, ukrepi zoper zdravnika?
Ali bodo kdaj hoteli odgovoriti na vprašanje, ali je Vriskova umrla na stranišču oziroma v ambulanti med oživljanjem? Za zdaj kaže, da bo mnogo vprašanj ostalo brez odgovorov. Iz okrožnega državnega tožilstva v Celju so nam sporočili, da v zvezi s primerom Štefanije Vrisk niso dobili nobene kazenske ovadbe, ki bi se nanašala na bolnišnico. To bržčas lahko pomeni le dvoje: da policijska preiskava, če je sploh bila uvedena, še ni končana, za kar je malo možnosti, kajti kriminalisti za relativno enostavne primere ne potrebujejo skoraj dveh let. Verjetneje je, da se je vodstvo pogodilo s svojci za določeno odškodnino, da ne bi bilo tožbenih zahtevkov. Naša ugibanja smo hoteli preveriti pri Antonu Vrisku, vendar ga po telefonu ni bilo mogoče priklicati. Vsaka družina ima pravico, da se po izgubi bližnjega kakor koli pogodi z bolnišnico in zavije v molk, namesto da bi po sodišču mesece in mesece podoživljala težke trenutke ob smrti najdražjih.
