LJUBLJANA – Na ljubljanskem okrožnem sodišču se je končalo sojenje slikarju Juretu Cekuti in upokojenemu brigadirju Petru Zupanu. Oba sta bila spoznana za kriva. Cekuti so dosodili štiri leta in štiri mesece zaporne kazni ter 30.000 evrov stranske denarne kazni, Zupanu pa dve leti in pol zapora ter 15.000 evrov stranske denarne kazni, plačati pa bosta morala tudi sodne stroške. Poleg tega bo moral Cekuta vrniti še 460.875 evrov, ki jih je dobil kot provizijo od podjetja Patria, poroča Delo.
Zupanu je tožilstvo očitalo prodajanje podatkov v t. i. zadevi Patria II, Cekuta jih je predal predstavniku Patrie Hansu Wolfgangu Riedlu in za to dobil 460.875 evrov. Oba sta od samega začetka sojenja krivdo zanikala in pričakovala oprostilni sodbi. Sodba še ni pravnomočna.
Razlog za nagrado
Pri znesku, ki sta ga Patria in RHG izplačala Cekuti, ni šlo ne za promocijo ne za splošno svetovanje in ne za lobiranje, kakor se je zagovarjal Cekuta oziroma piše v pogodbi med Cekuto in RHG, je bil prepričan tožilec Andrej Ferlinc. Cekuta je namreč po njegovih besedah prek Zupana ustvaril razlog za denarno nagrado, in sicer tako, da mu je Zupan brez pooblastila ali odobritve Morsa predal zaupne podatke o projektu opremljanja z osemkolesniki. Cekuta je torej Zupana napeljal k storitvi kaznivega dejanja, ocenjuje tožilstvo, to pa naj bi dokazovala tudi zasežena elektronska sporočila.
Podatki Morsa pa ne morejo postati blago za prodajo, s katerim bi pridobili premoženjsko korist, je prepričan Ferlinc.
Čeprav je Zupan skozi postopek poskušal dokazati, da so bila njegova pooblastila precenjena, je hkrati po Ferlinčevih besedah sam potrdil, da je tudi brez pooblastil bil oseba, »ki lahko do konca izpelje marsikaj«.
Ob tem je Ferlinc spomnil na pričanje generala Ladislava Lipiča, da je Zupan na Morsu predstavljal sivo eminenco. Hkrati se Ferlincu ne zdi verjetno, da bi se Zupan kot uslužbenec z enim najvišjih činov sestajal s predstavniki proizvajalca orožja, če ne bi govorili o poslu. Eno srečanje je potrdil tudi Zupan sam, namere in dogovore o sestajanju pa dokazujejo tudi sami dokumenti, je prepričan Ferlinc. Kratice v zaseženih dokumentih, s katerimi se je označevalo tiste, ki bi kakor koli lahko prispevali k pridobitvi posla, za Ferlinca niso sporne.
Kosilo 24. januarja 2005 v eni od ljubljanskih gostiln, na katerem sta bila poleg Zupana in Cekute tudi Riedl in njegova uslužbenka Elizabeth Pavelka, pa ni bilo naključje, meni tožilec. Prav tako beseda ni tekla o težavah s šestkolesnimi valuki, kot je zatrdil Zupan, je dejal Ferlinc, saj Riedl takrat ni več delal za Steyr (solastnik Sistemske tehnike, ki je izdelovala šestkolesnike), ampak je bil že predstavnik Patrie.
Zakaj se je sestajal
Ferlinc je prepričan, da bi se o opremljanju morali pogovarjati predstavniki države, ne pa slikar, in tudi Zupanu je bilo jasno, da Cekuta ni nekdo, ki bi lahko upravljal podatke z Morsa. Zupan pa se je po tožilčevem mnenju zavedal tudi razsežnosti projekta, sicer se s predstavniki Patrie ne bi sestajal daleč pred razpisom in brez vednosti Morsa, hkrati pa mu je bilo jasno, da Cekuta ne dela zastonj.
