Če bi vedela, 
ne bi jokala

KRŠKO – Ko so pravosodni policisti iz pripora na sojenje pripeljali Dražena Jambrešića, s stalnim prebivališčem na Hrvaškem, sicer pa živi v Orešju na Bizeljskem, ga je v preddverju sodne dvorane vsa skrušena čakala mati. Brez obotavljanja je stopil k njej in jo poljubil, nesrečni materi pa so se po licih vsule solze. Njen sin se je v priporu in na sodišču znašel zaradi družinskega nasilja.

Mamo je davil

Kadar je bil pijan, je svojo mamo pretepal, jo davil, ji zvijal roke, jo vrgel ob radiator in s postelje. Mati mu je vse to že davno oprostila in je sodišče rotila, naj ga oprosti ali pa mu nameni nizko kazen. Ko je okrožna državna tožilka Mateja Roguljič predlagala polletno zaporno kazen, če obtoženi dejanje prizna, se je ta strinjal, se pokesal in povedal, da alkohola nikoli več ne bo poskusil. Mati pa je še kar naprej v joku prosila sodišče, naj ga pošlje domov, saj je sama bolna, prestala je številne operacije, in bi par zdravih moških rok potrebovala za delo v vinogradu in na vrtu. Če bi mati vedela, da je njen sin, ki je v priporu že štiri mesece, v bistvu prestal že dve tretjini kazni, bi si verjetno oddahnila.

Obrezoval bo vinograd

Jambrešiča so oprostili plačila sodnega postopka, mati mu je tako že vse oprostila, in če mu bo usoda mila, bo kmalu obrezoval domači vinograd. Ker v vinogradu raste rujna kapljica, pa bo moral obtoženi resno premisliti, ali jo bo užival ali ne. Vinjen namreč počne neumnosti, izvedenka pa je ugotovila, da je alkoholizem že pustil posledice na njegovem zdravju. »Alkohol je še najmanjši problem,« je dejal Jambrešić, prepričan, da so štirje meseci abstinence v priporu dovolj za nadaljnje normalno življenje.