KOPER – »Ravnamo se po predpisanem postopku: po petih dneh odsotnosti od pouka obvestimo starše in preverjamo morebitno spremembo kraja bivanja. O vsem je obveščen tudi center za socialno delo,« pravi ravnateljica Osnovne šole Elvire Vatovec Prade Franka Pegan Glavina. Šolo sta namreč še do konca minulega šolskega leta obiskovala otroka Roberta Časarja, letos pa se od prvega dne začetka pouka nista pojavila. Nekdanji prvi mož Luke Koper se je pravnomočni obsodbi na pet let in devet mesecev zaporne kazni izognil s pobegom, kot kaže, pa so mu po dobrega pol leta od njegovega izginotja sledili tudi žena Ksenija Sedmak Časar – ta je sredi julija dala odpoved na Komunali Koper – in oba otroka.
Odšli na začetku počitnic
Če učenca ni bilo v šolo in starši niso sporočili vzroka izostanka, se šola najprej obrne na starše za ustrezno pojasnilo, izvemo tudi na sektorju za osnovno šolstvo, ki deluje znotraj ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Če se starši ne odzovejo, lahko šola z zahtevkom prek centralne uradne evidence preveri, ali je učenec morda vpisan na katero od drugih osnovnih šol v naši državi – na primer, če je družina spremenila prebivališče. Šola se lahko obrne tudi na pristojni center za socialno delo, prijava na policijo pa bi bila po navedbah ministrstva možna v primeru suma storitve kaznivega dejanja.
»Odšli so kmalu po začetku šolskih počitnic,« pravi bližnja soseda staršev Ksenije Sedmak Časar v Pobegih pri Kopru, kjer je prebivala tudi Časarjeva družina. »Najprej naj bi odšli na dopust, a se niso vrnili, tako da je očitno šlo za nekaj drugega,« nadaljuje. Soseda še pove, da so se s Časarjevimi lepo razumeli, ženinih staršev, ki še živijo tam, pa ne želijo nadlegovati z vprašanji, ker vedo, da jima je hudo. Sogovornica zaključi, da ji je žal predvsem zaradi otrok.
Triinpetdesetletni Časar je bil konec lanskega leta pravnomočno obsojen zaradi kaznivih dejanj, povezanih s podkupovanjem in zlorabo položaja pri nepremičninskih poslih, ko je vodil Luko Koper. V tej zadevi sta bila obsojena tudi nekdanji poslanec Srečko Prijatelj in podjetnik Marjan Mikuž. Časar bi moral marca letos v zapor, a je pobegnil in policija je za njim razpisala tiralico ter evropski nalog za prijetje in predajo. Na Generalni policijski upravi so povedali, da so se pri iskanju Časarja povezali z varnostnimi organi 17 držav, a da se pri njegovem iskanju ne morejo posluževati prikritih preiskovalnih ukrepov, kjer je potrebna odredba pravosodnih organov – na primer pregleda finančnega prometa z njegovega transakcijskega računa ali transakcijskega računa njegovih družinskih članov. Policija je omejena zgolj na zbiranje obvestil, klasično preverjanje in razgovore z občani. Absolutno zastaranje izvršitve zaporne kazni za Časarja sicer nastopi konec leta 2033.
Štirje se bodo težko skrili
»Glede na to, da je Časar na begu z otroki, bi rekel, da je kje blizu. Ne bi se čudil, če bi bil – tako kot Zavašnik – na Hrvaškem ali pa v Italiji,« ocenjuje izvršitelj Franko Slavec. Podobno ravnajo pobegli dolžniki, s katerimi ima opravka. V Italiji, navede primer, si je mogoče urediti bivanje tako, da plačaš za fiktivno dokazilo o opravljanju določenega dela. »Za policijo je zadeva taka: izdali so tiralico, zdaj pa, če se najde, se najde, če ne, pa je zadeva zaključena. Če bi ga hoteli najti, bi ga že našli,« meni Slavec. »Sploh če je v ubežništvu štiričlanska družina,« doda. Kot pravi, en človek mogoče še lahko zakrije sledi za sabo, štirje pa težko.
Med večjimi ovirami pri policijskem iskanju pa vendarle izpostavi dejstvo, da naša zakonodaja prepoveduje prisluhe in druge prikrite preiskovalne metode proti sorodnikom in prijateljem ubežnika. Slavec je prepričan, da bi bilo treba slediti otrokom, ki prek facebooka ali kako drugače zagotovo ohranijo stik s prijatelji. »Časarju bi se bolj splačalo, da bi odsedel dve do tri leta, torej skrajšan čas, če bi se vzorno obnašal. Poleg tega so uvedeni celo vikend zapori,« razlaga. »Čez nekaj let pa bi se tako ali tako vse pozabilo, kot je v Sloveniji navada,« sklene Slavec.
»Če je šel Časar, recimo, v Južno Afriko, in tam živi pod drugim imenom, ga živ bog ne bo dobil. Tam je vse podkupljeno,« pa trdi predsednik Detektivske zbornice Republike Slovenije Janko Trivunović. »Poznam tudi primer družine, ki živi na Baliju, a o tem ni nobenega uradnega podatka. Za ubežnike so zelo zanimive eksotične države, med njimi Tajska, Indonezija, Kitajska, Rusija in do nedavnega tudi Ukrajina. Podobno velja za različne davčne oaze,« pripoveduje. Po Trivunovićevih besedah se lažni potni list – hrvaški, srbski ali bosanski – dobi za pet tisoč evrov. »Tri do pet let se je lahko skrivati, a otroci prej ali slej nekje splavajo ven,« razmišlja in utemelji: »Živeti pod drugim imenom je zelo močan psihični pritisk!«
Za četrtek predvidena naroka v odškodninskih tožbah Luke Koper proti članom nekdanje uprave Roberta Časarja sta odpadla, za petek napovedani narok pa še ni preklican. Poleg pravnomočno obsojenega Časarja, za katerim so razpisali tiralico, luka toži še Alda in Marjana Babiča ter Borisa Marzija. Na današnjih narokih bi moral pričati nekdanji član uprave Marjan Babič, ki pa je že dalj časa bolniško odsoten, zato narokov ni bilo moč izpeljati. Za petek pa je na koprskem sodišču razpisan narok v še eni odškodninski tožbi luke proti nekdanjemu vodstvu. (STA) |
