Bukovca in Suljanovića
 doletela še ena pravda

LJUBLJANA – Čez nekaj tednov bo minilo pet let, odkar je Slovenija onemela ob brutalni smrti 20-letnega Gorazda Čamernika iz Dragomerja. Varnostnika David Bukovac in Sead Suljanović, ki sta ga pretepla do smrti, že nekaj let prestajata osemletno zaporno kazen, a zatožnih klopi se ne moreta znebiti.

Plačilo za 
tri dni bolnišnice

Medtem ko je minilo že več kot 15 mesecev, odkar je bila na pravdnem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča razpisana zadnja obravnava, v kateri Gorazdov oče Danilo zahteva 130.000 evrov odškodnine, se je na mestnem okrajnem sodišču začelo pravdanje, v katerem svoje od njiju zahteva tudi državni zavod za zdravstveno zavarovanja: natanko 8178,44 evra. Temelj kajpak ni sporen, saj sta bila v kazenskem postopku pravnomočno spoznana za kriva, zato ZZZS ne pade niti na pamet, da bi plačeval za zdravljenje usodno poškodovanega Gorazda v kliničnem centru.

Gorazd je hotel z družbo v Global, a mu je to preprečil Vipov varnostnik pri dvigalu Bukovac. Kot je pozneje ugotovilo kazensko sodišče, je mladenič izrekel nekaj krepkih na varnostnikov račun, nato pa se z družbo obrnil in odšel. Po verbalnem konfliktu z Gorazdom je Bukovac po radijski zvezi poklical Vipovega varnostnika na črno Suljanovića iz lokala, potem pa sta skupaj stekla za Gorazdom. Ko sta ga dohitela, je Bukovac udaril Dragomerčana v glavo in tako Suljanoviću nakazal, kdo je tarča napada, zatem pa je Suljanović zadal Gorazdu več udarcev s pestmi. Dvakrat sta ga zbila na tla in ga, ko je ležal na tleh, obrcala. Ko sta naposled prenehala, sta hotela oditi, a je Suljanović videl, da je Gorazd še tretjič vstal, zato sta se vrnila do njega in Bosanec ga je z vso silo ponovno udaril v glavo, da je 20-letnik padel in negibno obležal. Ta padec je bil zanj usoden.

Že takoj po sprejemu v klinični center, kot se je pozneje spominjal njegov oče, je medicina priznala, da je nemočna. »Moj sin je bil brutalno umorjen. Zdravnik nam je povedal, da so ga obiskali angelčki že pred Globalom. Če ga ne bi hitro priklopili na aparate zaradi potrebe po njegovih organih, bi umrl kakšno uro po pretepu. Le še srce mu je utripalo, možgani so bili takoj mrtvi.«

Gorazd je po ugotovitvah izvedenca prejel najmanj dva močnejša udarca v desno stran glave, najverjetneje s pestjo, v levo stran glave pa najmanj tri malce manj močne udarce. Na levi in desni strani prsnega koša so bile vidne sledi najmanj enega topega udarca, lahko da s pestjo ali čevljem. Udarec ali brca je najmanj enkrat doletela tudi desno nadlaket, trikrat pa levo. Posledice padca na tla so bile prelom kosti lobanjske baze ter številne obtolčenine in krvavitev možganov, kar je vodilo v njihovo usodno oteklost in neizogibno smrt. Pok, ki naj bi ga slišale nekatere priče ob tem, »ko je padel vznak kot dila, pa je nastal zaradi preloma kosti lobanjskega svoda in baze«, smo slišali na sojenju. Umrl je tri dni pozneje.

Poravnalni narok pred okrajnim sodnikom Francem Kopšetom je bil kajpak tajen. Od toženih se ga je udeležil le Bukovac, sodnik Suljanovića ni dočakal. Vse skupaj ni trajalo prav dolgo, izvedeli smo le, da se strani še nista dogovorili. O višini plačila – Bukovac in Suljanović bosta skoraj zagotovo morala plačati stroške, ki jih je imela medicina z Gorazdom – se bodo bojda še naprej pogajali.

Poskrbeli le 
za bulmastife

Nadaljevanje pravdnega postopka na okrožnem sodišču v zadevi Danilo Čamernik proti Bukovcu in Suljanoviću, njunemu delodajalcu v Vip Varovanju Danijelu Praštalu, Zavarovalnici Maribor in državi Sloveniji je napovedano za 27. november.

Kot je zapisano v odškodninski tožbi, sta Bukovac in Suljanović neposredna povzročitelja Gorazdove smrti in sta kaznivo dejanje povzročitve posebno hude telesne poškodbe s smrtnim izidom zagrešila v sostorilstvu. Praštalo ni le zaposloval varnostnikov na črno, za katere je znano, da so »zaradi impulzivnosti in nestrokovnosti še posebno nevarni za obiskovalce«, ampak je tudi poskušal »na vse načine prikriti, da se odkrije in kaznuje Suljanovića. Praštalova dejanja so šla tako daleč, da je organiziral njegov pobeg in bivanje v tujini.«

Suljanović se je namreč nekaj časa pred roko pravice skrival v Bosni, potem pa se le odločil pripotovati na slovensko zatožno klop.

Zavarovalnico Maribor Čamernik toži zato, ker je imelo pri njej podjetje Vip Varovanje sklenjeno zavarovanje civilne odgovornosti, država oziroma ministrstvo za notranje zadeve kot njen organ pa je po mnenju tožnika dovoljevala Vip Varovanju kršenje tedaj veljavnega zakona o zasebnem varovanju in ni ukrepala, čeprav ji je bilo znano, da to podjetje varnostnike zaposluje na črno.

Tudi na začetku postopka, ki je bil junija lani, je od vpletenih v zgodbo na sodišče prišel le Bukovac. Razprava je bila zelo žolčna, slišati je bilo očitke, da država ni storila ničesar, da bi preprečila Lipo in Global, za dva bulmastifa pa je naredila vse, da sta se lahko nezakonito vrnila k svojemu lastniku. Bukovac je razburil Čamernikovega pooblaščenca Francija Matoza z izjavo, da le on ve, kaj se je dogajalo usodne noči pred vhodom v Global. »Seveda, če je ta drugi mrtev!« mu je zabrusil Matoz.

Bukovac pa je omenil še, da tudi če bi moral, odškodnine ne more plačati, saj je brez službe in dohodkov. In razburil še očeta Čamernika s pripombo, da ima tudi on hude posledice. »V življenju nisem mravlje pohodil, kaj šele, da bi koga zanalašč ubil. Zaradi medijskega in siceršnjega pritiska sem v zaporu doživel srčni infarkt. Predvsem staršem pa bi rad povedal, da ni dneva ali noči, da ne bi razmišljal o tem, kaj se je zgodilo Gorazdu. Umrl je mlad fant, pa ne bi smel.«