Bratomorilec umora v Bosni ne prizna

CELJE – Z verigami na rokah in nogah ter v spremstvu dveh pravosodnih policistov je pred kazensko sodnico celjskega okrožnega sodišča Mojco Turinek včeraj stopil danes 32-letni Jaka Ulčnik, stari znanec policije, sodišč, zdaj pa že tudi zapora na Dobu. Tam prestaja 30-letno zaporno kazen zaradi umora svojega brata Jožeta in poskusa umora njegovega dekleta Nine Klavdije Lojen. Družinsko tragedijo je v enem manjših krajev na Kozjanskem, Bistrici ob Sotli, zakrivil poleti 2005. Kmalu po tem dogodku pa so slovensko policijo organi pregona iz Bosne in Hercegovine obvestili, da preiskujejo še eno hudo kaznivo dejanje umora, v katero bi prav tako lahko bil vpleten prav Ulčnik. Obtožnica tega zdaj bremeni, da je v noči na 18. marec 2005 v Križnem Vrhu vlomil v avtomobil in iz njega ukradel lovsko puško crvena zastava z daljnogledom, s čimer je lastnika oškodoval za 625 evrov. Prav s to puško je, tako obtožnica, štiri dni pozneje, 22. marca pred desetimi leti, zahrbtno umoril Milenka Penavo, lastnika žage, ki se je dobro poznal z Ulčnikovim očetom, sicer z naše strani Sotle. Z njim sta se poznala in tudi poslovno sodelovala, ker sta bila oba trgovca z lesom in sta se ukvarjala z nabavo in prodajo lesa. Umor se je zgodil pred stanovanjsko hišo Penave, na območju policijske uprave Ljubuški v Bosni in Hercegovini. Ulčnik je na žrtev po obtožbah čakal skrit v grmovju, vanj pa ustrelil v trenutku, ko se je Penava poslavljal od svoje žene, s katero sta imela tri otroke, takrat stare od tri do devet let. Zadel ga je v zadnji del lobanje in Penava je pred ženinimi očmi obležal mrtev. Ulčnik je lovsko puško, s katero je streljal, takrat domnevno odvrgel in se nemudoma odpeljal oziroma pobegnil nazaj v Slovenijo. Naši kriminalisti so dve leti po tem dejanju na celjsko tožilstvo podali kazensko ovadbo.

Zahtevajo izločitev vseh dokazov

Jaka Ulčnik je bil včeraj na sodišču precej redkobeseden in tudi miren, čeprav je znano, da je bil na prejšnjih sojenjih, ko so mu še sodili za umor brata, precej glasen, nervozen in je drugim pogosto segal v besedo. Še več, celo vpil je na sodnika Marka Brišnika, ki mu je sodil za umor brata in poskus umora njegovega dekleta. Na vprašanje sodnice, ali je razumel obtožnico, je odgovoril pritrdilno, da je »vse razumel«. A ko ga je pozvala, da se o očitanem kaznivem dejanju izreče, je dejal: »Ne bom se izrekel in tudi krivde ne priznam.« To pa je bilo tudi vse, kar je sodnica včeraj slišala iz njegovih ust. Veliko več časa si je nato vzel njegov zagovornik Aleš Novak, ki je sodni zapisničarki narekoval dolg seznam predlogov za izločitev vseh dokazov. Med drugim je dejal, da dokazi v BiH niso bili pridobljeni zakonito, da preiskava ni potekala v skladu z zakonom o kazenskem postopku niti dokazi niso bili pridobljeni z veljavnimi predpisi v Bosni, češ, da med Slovenijo in BiH niti ne obstaja tovrstna mednarodna pogodba. Po mnenju obrambe so bili skratka vsi dokazi pridobljeni nezakonito in bi morali biti zato izločeni iz kazenskega spisa. Prav tako bi se morala izločiti predsednica senata Mojca Turinek, ker se je pač že okužila z vsemi v spisu navedenimi dokazi. Če sodišče temu ne bi ugodilo, je predlagal neposredno zaslišanje vseh prič in tudi vrsto izvedencev, ki bi pomagali razjasniti vse okoliščine, ki so vplivale na obdolženca v kritičnem času. A je tožilka Čakševa temu odločno nasprotovala in zatrdila, da so bili vsi pridobljeni dokazi pridobljeni zakonito. Če ne bi bilo tako, bi namreč obtožnica padla že prej, a senat obrambi ni ugodil. Sodnica bo zdaj o zahtevi Ulčnikovega zagovornika odločila s posebnim sklepom, če se bo obramba nanj pritožila, pa bo to začetek sojenja še zavlekel.

Očetovega znanca nagovarjal h kaznivim dejanjem?

Še preden se je razvedelo, da naj bi Ulčnik zakrivil tudi umor Milenka Penave, je odmeval umor njegovega brata Jožeta v domači Bistrici ob Sotli. In še bolj to, da je na zelo krut način poskušal umoriti tudi njegovo dekle. Toda niti teh kaznivih dejanj na sodišču Ulčnik ni priznal. A je bilo seveda kljub temu dokazov za obsodilno sodbo dovolj. Izvedenec psihiatrične stroke dr. Gorazd Mrevlje je takrat ocenil, da je bil Ulčnik v času umora prišteven, temu mnenju je prikimala tudi komisija medicinske fakultete v Ljubljani. Vendar so ga leto dni po dejanju, ko je še obstajal sum, da z njegovim psihičnim zdravjem vendarle ni vse tako, kot bi moralo biti, saj naj bi v domačem kraju ljudje govorili, da »nekaj v njegovi glavi ni v redu« in se je spajdašil z ljudmi, ki so uživali prepovedane droge, odpeljali na opazovanje v psihiatrično bolnišnico Polje, od koder pa je ob prvi priložnosti pobegnil. Organi pregona so ga, skupaj s sopripornikom in s pomočjo očividcev, ki so ju opazili, kmalu našli in takrat vtaknili za rešetke. Medtem ko motiva za umor brata nikoli ni pojasnil in še danes nihče ne ve, s čim se mu je tako zameril, da je poskušal umoriti tudi njegovo dekle, pa naj bi bil motiv za umor Milenka Penave to, da ni hotel sodelovati pri kaznivih dejanjih, h katerim naj bi ga Ulčnik nagovarjal. Penava je namreč veljal za marljivega in mirnega človeka, ki mu še na misel ni prišlo, da bi se zapletal v kakšna kazniva dejanja. In ta načelna drža ga je najverjetneje celo stala življenje.

Nina Klavdija se mu je uprla

Jaka Ulčnik je zatrjeval, da je med umorom leta 2005 spal v svoji postelji, kjer so ga našli policisti, a je bil nazadnje spoznan za krivega, da se je v zgodnjih jutranjih urah 29. junija prikradel do vrat bratove spalnice s pištolo in svetilko v rokah. Za Jožeta sta bila usodna strela v hrbet, tretji mu je oplazil uhelj, četrtega je namenil Nini Klavdiji Lojen, ki pa je z rano v prsih ostala na nogah in se z napadalcem fizično spopadla v dnevni sobi. Njena odločnost ga je toliko zmedla, da je odnehal, zmanjkalo mu je tudi nabojev.