Božu je sosed iz ognja rešil živino

STRAŽIŠČE – Iz prijetne, skoraj idilične vasice nad ravensko železarno se v sončnih dnevih odpira čudovit pogled na velik del Koroške kotline. Toda v soboto dopoldne je bilo Stražišče prizorišče prave drame. Na srečo se je ta srečno končala. Srečno, če imamo v mislih dejstvo, da uničujoč požar na kmetiji Čičman ni zahteval človeških žrtev in da jim je uspelo rešiti tudi vso živino. A gmotna škoda je ogromna, predvsem pa se poraja vprašanje, kje in kako bo gospodar Božo Kores preživel zimo.

Hotela je videti koze

Ob našem prihodu so si kriminalisti še ogledovali pogorišče hiše in gospodarskega poslopja. Iskali so, kaj bi lahko bil vzrok za požar, ki se je na kmetiji razplamtel tako hitro, da je pravo čudo, da se je vse končalo zgolj s škodo na objektih. Precej zaslug za to ima Božev sosed Metod Konečnik, ki je takoj, ko je opazil, da je v Boževi hiši nekaj narobe, prihitel na pomoč.

»Bil sem v nočni službi in po prihodu domov sem legel k počitku, budilko na telefonu sem naravnal na pol deseto. Prebudilo me je pokanje, pravzaprav prasketanje ognja. Skozi okno sem že videl plamen, zaznal sem tudi dim. Stekel sem ven in videl, da sosed že rešuje živino iz mojega hleva,« pove Božo. Ogenj je izbruhnil le nekaj minut pred tem, ko bi budilka gospodarja vrgla na noge. Če bi jo seveda sploh slišal in če bi se mu uspelo izogniti smrtonosnemu ogljikovemu monoksidu.

Prisebnosti soseda Metoda se je zahvaliti, da je vseh 22 glav živine iz hleva odšlo nepoškodovanih. Začasni dom so živali našle po okoliških kmetijah. »Pravzaprav je bilo naključje. Vnukinja je na vsak način hotela ven, da bi zunaj opazovala koze. Takrat smo videli, da pri sosedih nekaj žari. Samo skočil sem v škornje, pograbil telefon in med tekom proti goreči domačiji poklical gasilce. Takrat ravnaš instinktivno, ne razmišljaš veliko. Odločale so minute. Če bi v hlev prispel dve ali tri minute pozneje, verjetno ne bi mogli rešiti vseh glav. Bilo bi prevroče, stekla bi popokala in zgrmela bi na nas,« se tega dopoldneva spominja Metod.

Začasno pri sestri

Božo in Metod se dobro poznata. Oba sta odrasla na Stražišču. Čeravno se v mladosti nista prav veliko družila, saj je Metod nekoliko starejši, sta pripravljenost na pomoč in pregovorna prizadevnost v takšnih trenutkih neprecenljivi. Gospodar kmetije Čičman je bil med našim obiskom še precej zbegan, saj se ni tako preprosto kar čez noč sprijazniti s tem, da si ostal brez strehe nad glavo in se moraš do nadaljnjega nekako znajti. Na domačiji živi sam in seveda je zelo hvaležen prav vsake ponujene pomoči. Tudi lovci so mu jo ponudili. »Božo, ti kar povej, če kaj potrebuješ. Bomo organizirali akcijo in počistili tole.«

Gospodarju je uspelo rešiti dva traktorja od treh, objekt ima na srečo zavarovan. »Zgorelo je veliko mehanizacije – nakladalnik, obračalnik, cisterna in drugo. Vzroka še ne poznamo, policisti pravijo, da je najbrž zagorelo v kurilnici. Ogenj se je moral res hitro razširiti, kakor bakla. Večina bivalnega dela je uničenega, prav tako električna napeljava. Minulo noč sem prespal pri sestri in ta trenutek resnično ne vem, kako bom naprej. Očitno je, da bom moral hišo znova obnoviti,« doda Božo in odhiti nazaj na pogorišče, če bi tam nemara našel še kaj uporabnega. Kmetije Čičman ni prvič pozobal rdeči petelin. Davnega leta 1960 je že pogorela do tal.

V soboto je gasilo 62 članov PGD Ravne, Kotlje, Prevalje in Mežica, ter šest poklicnih gasilcev KGZ Ravne na Koroškem, a k hitrosti njihovega posredovanja niso pripomogle niti ceste. Celo ravenski župan Tomaž Rožen je dejal, da ni vedel, da so v tem delu tako slabe, čeprav sam stanuje na Stražišču. Dejansko so poti do posameznih kmetij zgolj vrezane v hrib, ponekod so jih posuli s peskom ali žagovino, toda v dežju jih bržčas lahko premagajo samo s traktorji ali boljšimi terenskimi vozili.