Boštjana likvidirali, ker je branil zdravila na kamionu?

KOČEVJE – »Bil je velika dobričina. Ravno takšni največkrat nasrkajo,« so si bili glede izginulega voznika tovornjaka Boštjana Malnarja enotni Kočevci, ki se še danes sprašujejo, kaj se je moralo njihovemu prijatelju in znancu zgoditi v Italiji, da je kar naenkrat izginil in se ni vrnil domov. »Upamo le, da pride nazaj,« še pravijo po dolgih, predolgih 24 dneh od njegovega izginotja.

Malnar, ki je bil med domačini v zadnjih petih letih najbolj znan po tem, da je na domove dostavljal kurilno olje z manjšo cisterno slovenskega naftnega trgovca, je bil velik ljubitelj tovornjakov. Eden izmed njegovih znancev nam je povedal, da si ga je s pomočjo kredita pred kratkim tudi kupil in da je bila ravno zadnja pot v Italijo njegova prva prava fura.

V Ljubljani je na tovornjak, na katerem naj bi po nekaterih informacijah vozil sadje oziroma mleko, naložil več palet zdravil – po naših podatkih generično viagro slovenskega proizvajalca – in se odpravil na cilj proti jugu Italije. Vse do Rima je njegova pot potekala brez težav, dokler se v torek, 8. julija, za njim ni izgubila vsaka sled. »PU Ljubljana je bila 8. 7. 2014 obveščena o pogrešani osebi. Gre za voznika tovornega vozila, ki je bil na poti v Italiji, od koder pa se ni več javil,« so nam potrdili na ljubljanski policijski upravi in dodali, da slovenska policija aktivno sodeluje s tujimi varnostnimi organi, ki vodijo preiskavo.

Jih je presenetil, ko so odpirali prikolico?

Kljub skopim odgovorom policije, ki kažejo na to, da je primer precej zapleten in da preiskava še vedno intenzivno poteka, se nam je uspelo dokopati do nekaterih informacij, ki bi lahko pojasnile Boštjanovo izginotje. Med poizvedovanjem v Kočevju, kjer se nihče ni želel javno izpostavljati, smo med drugim lahko slišali, da se je 8. julija okrog četrte ure zjutraj na območju obvoznice v Rimu izgubil njegov GPS-signal in da so del njegovega tovornjaka, natančneje prikolico, našli v 200 kilometrov oddaljenem predmestju Neaplja. Prikolica, kot smo izvedeli, ni bila popolnoma izropana, saj so v njej manjkale le palete z (sicer dragimi) zdravili, ki so bile približno tretjina vsega tovora. Policisti kabine tovornjaka z voznikom vred niso našli, ampak so jo popolnoma zažgano in brez kakršnih koli sledi o vozniku odkrili na 70 kilometrov oddaljenem parkirišču na drugem koncu Neaplja oziroma neapeljskega predmestja. Vse to naj bi po besedah nekaterih sogovornikov kazalo, da je v ozadju zagotovo stala dobro organizirana italijanska mafija.

Po eni izmed teorij naj bi člani tamkajšnje mafije s pomočjo dobro obveščenih virov prišli do informacije, da Malnar vozi draga zdravila, in so mu po prihodu v Italijo začeli slediti. Ko so se ponoči začeli smukati okoli njegove prikolice, ki je prirejena v hladilno komoro, v kateri se prevaža tudi sadje in zelenjava, in jo začeli odpirati, je morda to slišal tudi Malnar in jih hotel ustaviti.

»Če ne bi bil njegov kamion, bi mogoče raje počakal v kabini. Ker pa je bil njegov in ker je hotel zaščititi svojo lastnino, jih je hotel ustaviti in jih presenetil,« pravi eden izmed sogovornikov, ki hkrati dodaja, da Malnar mogoče ni bil najbolje seznanjen s tem, s kakšnimi nevarnostmi se lahko sreča na poti v Italiji. »Mogoče se je preveč upiral in je dobil močan udarec in so bile poškodbe prehude,« meni drugi sogovornik. Po njegovih besedah kaj takšnega, da bi kriminalci tako obračunali z voznikom tovornjakov v Italiji, »ni stalna praksa«, saj se običajno zgodi, da voznika odpeljejo na kakšen samoten kraj ali v zapuščeno skladišče in da se ta čez nekaj dni oglasi. Nekaj podobnega, kot še pravi, je pričakoval tudi v tem primeru.

Mafijci naj bi potem, ko so onesposobili Malnarja, ki se je bližal 40. letu starosti, na njegovo prikolico nataknili italijanske tablice, jo priklopili k njihovemu tovornjaku in se zapeljali do Neaplja. S tem so si zagotovili, da niso bili nikomur sumljivi in so lahko do konca izpeljali načrtovano akcijo.

So bili vpleteni Slovenci?

Razlog, da so slovenski policisti pri iskanju nesrečnega Malnarja skrivnostni, najbrž tiči tudi v tem, da preiskujejo možnost, ali je bil v njegovo izginotje vpleten tudi kdo iz Slovenije. »Po mojem mnenju so mu že na začetku sledili in so vedeli, kaj prevaža v tovornjaku,« meni eden izmed Kočevcev, v kar pa drugi ne verjame, saj bi potemtakem, kot pravi, Boštjanu ukradli celotno prikolico, ne pa le dela tovora.

Naši in italijanski policisti so se, medtem ko Boštjanova družina nestrpno čaka na kakršno koli informacijo, ki bi jih pripeljala do njega, znašli pred precej zapletenim primerom. V iskanje se je vključilo slovensko veleposlaništvo v Rimu. Z Ministrstva za zunanje zadeve RS so nam potrdili, da spremljajo primer pogrešanega voznika tovornjaka in da so v neposrednih stikih s pristojnimi italijanskimi organi, tudi prek veleposlaništva v Italiji.

Po izkušnjah policistov ugrabitve in izginotja voznikov tovornjakov v tujini niso najbolj pogosti. Ti se ob odhodu v bolj rizične države dobro pripravijo, če pa se že zgodi ugrabitev, jih pogosto najdejo že na kraju kaznivega dejanja ali pozneje, ko jih storilci izpustijo.