LJUBLJANA – Če kateri slovenski grešnik proti zakonu za nič na svetu ne bi priznal krivde, je to zagotovo Boštjan Šoba. Afera je izbruhnila že pred leti, ko so ga trdo prijeli zaradi obtožb, da je nekdanjemu državnemu sekretarju na gospodarskem ministrstvu Borisu Šuštarju pomagal pri zlorabi položaja, a sta jo sredi sojenja oba popihala v Kanado.
Šuštar se je nato vrnil in sprejel šest let zapora, ki jih je že zdavnaj odslužil, Šobi pa vrnitev v Slovenijo niti na misel ni padla. Čez lužo mu je šlo prav dobro, bil je prodajalec saabov pri kanadski verigi prodajaln avtomobilov Roy Foss Motors, sodeč po informacijah, da si je tam kupil kar nekaj nepremičnin, pa je imel tudi precej pod palcem. Ni nam znano, ali je to lahko počel zato, ker je imel tako bajno plačo, ali pa njegovo premoženje izvira iz očitanih mu grehov.
Prisilno v Slovenijo
Ko je bil na tako imenovanem službenem potovanju, je pisaril kanadskim oblastem, da v Sloveniji vlada totalitarni režim, ki ga išče z lažnimi obtožbami na njegov račun. A mu ni uspevalo prav dolgo. Od šestih let, kolikor jih je preživel v Kanadi, je več kot tri preživel v ekstradicijskem priporu, avgusta lani pa je spet začutil, kako je dihati slovenski zrak, saj so ga prisilno pripeljali v domovino.
Potem so mu sodili na kazenskem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča, na katerem je ugotavljal, da bi ga bilo, če je vse res, kar mu očita tožilstvo, najbolje postaviti kar za finančnega ministra, da reši zavoženo Slovenijo. »Pa nimam take moči. Nisem kriv, ker ne morem biti. To sploh ni mogoče. Obtožba je popoln nonsens. V njej kar mrgoli neugotovljenih stanj, od neugotovljenega načina, deleža, kraja, zneskov. Brez trupla pa ni umora!«
Kaj sta počela? V afero je bilo vpletenih več nepridipravov, toda glavni figuri sta bila prav Šuštar in Šoba. Ta je sodeloval v nečednih igricah in državnemu sekretarju pomagal, da sta pri razdeljevanju nepovratnih proračunskih sredstev različnim slovenskim podjetjem med letoma 1998 in 2000 mastno služila. Šoba je Šuštarja obveščal, katera podjetja so del denarja pripravljena vrniti, družbam je tudi sugeriral, naj se prijavijo na razpise. Šuštar je nato odločil, katera podjetja bodo dobila nepovratna sredstva, v zameno pa so morali direktorji del denarja vrniti v Šuštarjev žep oziroma na njegov bančni račun v Švici. Pri prelivanju denarja mu je s fiktivnimi računi svojega podjetja pomagal Šoba in s tem tudi sam služil. |
Odslužil že 98 odstotkov kazni?
Kazni pa ni ubežal, decembra mu je okrožna sodnica Dejana Fekonja prisodila pet let zapora. Natanko tri leta, dva meseca, en teden in štiri dni je po izračunih sodišča že odslužil v priporu v Sloveniji in Kanadi. Čeprav mu ne bo treba več dolgo biti za zapahi, je včeraj prišel na sejo višjih sodnikov ter na dolgo in široko opisoval svojo resnico, po kateri ga je sodnica Fekonjeva obsodila na podlagi neugotovljenega dejanskega stanja. Poleg zaporne kazni mu je naložila še 20.000 evrov stranske denarne kazni, ker je dejanje storil iz koristoljubja. Po njeni odločitvi bo moral vrniti še dobrih 43.700 evrov protipravno pridobljene premoženjske koristi, plačati okrog 25.000 evrov, kolikor nas je stala izročitev iz Kanade, in tudi ne ravno majhne stroške kazenskega postopka.
Šoba in njegov odvetnik Jure Snoj sta pred višje sodnike prišla z zanimivim predlogom, naj ugotovijo dejansko stanje glede tega, koliko kazni je v resnici že odslužil. Ko so ga v Kanadi konec leta 2007 prijeli, je bil tri mesece in pol v tamkajšnjem zaporu, nato pa je bil med februarjem 2009 in lanskim avgustom v ekstradicijskem priporu. Odvetnik in klient pa menita, da je bil skupaj na hladnem še več časa, saj je imel v Kanadi nekaj časa delno omejeno gibanje. Šobov izračun je, da je do današnjega dne odslužil že več kot 98 odstotkov kazni, torej mora zelo kmalu spet na svobodo.
Ko bodo višjih sodniki spisali in razposlali sodbo, pa bo prostost zanj že tako in tako zelo blizu.