LJUBLJANA – Do konca maja bi morali specializirani tožilci vložiti obtožbo proti 27-letnemu Željku Petroviću, 33-letnemu Blagoju Sazdovu, 26-letnemu Milanu Trivkoviću, ki jih preganjajo zaradi ugrabitve, brutalnega mučenja in uboja 32-letne Ljubljančanke Zorice Škrbić, ter proti 32-letnemu Senadu Livadiću, ki ga bremenijo pomoči storilcem po kaznivih dejanjih. Potekel bo namreč šestmesečni rok od odreditve pripora, in če obtožba v tem času ne bo vložena, mora sodišče osumljence izpustiti iz pripora. Čeprav gre za slovenske državljane, bojda obstaja utemeljen sum, da bi se na prostosti z begom poskušali izogniti nadaljnjemu postopku.
Enajst jih bo popačenih
Preiskava, ki na ljubljanskem okrožnem sodišču pred sodnico Ireno Topolšek poteka za zaprtimi vrati, je po naših informacijah sicer v sklepni fazi, slišati pa je napovedi, da naj bi organi pregona spis iz preiskovalnega oddelka sodišča v nadaljnje odločanje prejeli v drugi polovici maja. Glede na to, da je tudi s pisanjem obtožbe kar precej dela, lahko sklepamo, da se je specializirana tožilka Mateja Gončin, ki se ukvarja s tem primerom, ne glede na končni izid preiskave že spopadla z njenim ustvarjanjem, da bi tako še ujela famozni rok za vložitev na sodišče.
Sodno preiskovanje primera Škrbić je bilo precej zahtevno, zato niti ni nenavadno, da traja toliko časa. Vsi osumljenci so očitke na svoj račun odločno zanikali, svoje delo pa je moralo opraviti več kot pol ducata sodnih izvedencev z različnih področij – za profile DNK, telekomunikacije, sodno medicino ter posnetke in fotografije, privabili naj bi celo strokovnjake za sledi zemlje, prsti in tekstila.
Zaslišali so kar okrog 60 prič, pri enajstih od njih pa se je zapletlo, saj se v tej zgodbi niso hoteli izpostavljati. Po prejetem vabilu na zaslišanje v preiskavi so sodišču poslali opravičila, da se preveč bojijo morebitnega maščevanja. Strahu v njih ni vzbudilo le brutalno dogajanje okrog Škrbićeve, še povečalo ga je medijsko poročanje o tem, da vseh storilcev morda sploh še niso prijeli, in o tem, da je ta primer najverjetneje povezan še z enim kaznivim dejanjem, v katero naj bi bili prav tako vpleteni še vedno neznani, a najverjetneje zelo nevarni kriminalci, ropom v sefih SKB. Ker pa gre pri teh pričah v večini primerov za očividce ugrabitve in so kajpak tudi kronske, so zaplet rešili tako, da so jim podelili status zaščitenih prič, ki naj bi bil zagotovilo, da ne bo nihče izvedel za njihovo pravo identiteto, za to pa bo poskrbljeno tako, da jih bodo imenovali le s psevdonimom (denimo priča številka 26), tudi za glavno obravnavo pa jih bodo zasliševali prek videokonference z zakritim obrazom ter s pomočjo naprave za popačenje glasu.
Hoteli plen iz sefov SKB
Po doslej znanih očitkih naj bi Sazdov in Trivković 26. junija ob 18.48 na Ziherlovi v Ljubljani z vsaj še enim neznanim sostorilcem Škrbićevo zbila s kolesa, jo med pretepanjem zvlekla v alfo, kjer je za volanom čakal Petrović, odpeljali so jo v gozd nedaleč od Ceste v Zgornji Log, kamor jim je v audiju sledil neznani pajdaš. Vklenili so jo in privezali za drevo, nato pa se nad njo vso noč duševno in telesno izživljali, pri grobosti naj bi prednjačila Petrović in Sazdov.
Nesrečnico naj bi slekli do spodnjega perila, klečečo prelepili z izolirnim trakom, roke pa so ji zvili nazaj ter jih z lisicami pripeli okrog drevesa, ji čez glavo nadeli maskirno kapo, nato jo s topim predmetom več ur pretepali in ustrahovali. Pri zavesti so jo ohranjali tako, da so ji občasno dali zaužiti nekaj vode, kriminalisti pa so v neposredni bližini kraja mučenja odkrili celo solnico, po kateri so sklepali, da jim je služila za usipanje na rane, kar je poškodovanki povzročalo neznosne muke. Med pretepom so ji zlomili tudi eno od reber, še tri pa so se zlomila, ko so jo okrog pol tretje ure zjutraj odpeljali proti Podpeči in jo tik ob prometnici brutalno odvrgli iz avta, ter ji je ena prebodla pljuča.
Alfo so ugrabitelji zaradi brisanja sledi nedaleč stran zažgali, tam pa jih je že čakal audi, in odpeljali so se v neznano. Šele potem se je med grešnike prelevil tudi Livadić, ki naj bi audija tudi zaradi brisanja sledi prodal v Srbijo.
Že od začetka pa torej obstaja sum, da so Škrbićevo ugrabili in mučili zato, ker je po njihovem vedela, kje so roparji sefov banke SKB skrili plen – v noči na 1. november 2005 naj bi iz njih samo v denarju ukradli okrog 20 milijonov evrov. Za ta rop je bil namreč nepravnomočno obsojen njen partner Dejan Vidmar, zato so menili, da ji je kraj skrivališča izdal, pričakovali pa so, da jim bo med mučenjem povedala zanj.
Roparja spet pred sodniki
Obstaja sum, da so Škrbićevo ugrabili, ker so menili, da ji je Vidmar izdal kraj skrivališča plena iz sefov SKB.
Primer Sefi se je sicer dobrih devet mesecev po prvostopenjski sodbi znova znašel v sodnih klopeh, včeraj je namreč na ljubljanskem višjem sodišču potekala pritožbena seja, po kateri bodo višji sodniki odločili o tem, kakšna bo nadaljnja usoda Vidmarja in Saša Noseta. Krivde nista priznala, specializirana tožilka Blanka Žgajnar pa je ob koncu okrožnega sojenja za oba zahtevala po 15 let zapora. Vidmarju, preklicali so mu tudi pogojno kazen poldrugega leta zapora zaradi sedmih slik Ivana Groharja, ki so jih leta 2007 ukradli iz umetnikove rojstne hiše v Železnikih, nato pa jih po njegovi aretaciji odkrili med hišno preiskavo v kleti najetega stanovanja v Ljubljani, so prisodili 15 let enotne zaporne kazni, Nosetu pa 14 let zapora. Pritožbe na višjo instanco je vložila njuna obramba.
Sefe naj bi Vidmar praznil skupaj z ubežnikom Radomirjem Cvijanovićem in verjetno še z dvema neznanima sostorilcema, Nose kot varnostnik v sefih je bil njihov pomočnik, saj jim je omogočil dostop do sefov ter priskrbel seznam njihovih imetnikov, potem pa se dal zvezati in tako preležal vso noč, da bi bilo videti, da je žrtev kaznivega dejanja. Roparji naj bi sicer vlomili v 428 sefov in po oceni policije povzročili za 32 milijonov evrov škode.
