Bomo za Global plačevali še vsi?

LJUBLJANA – Že leto in pol se niso videli in tudi včeraj so se dobili predvsem zato, da bi se dogovorili, kaj bodo počeli, ko se bodo naslednjič sestali. Tudi s tem stavkom bi lahko opisali dogajanja na slovenskih sodiščih, v tej zadevi govorimo o odškodninski tožbi Danila Čamernika, ki jo je vložil proti tistim, ki jih ima za odgovorne za smrt svojega sina Gorazda pred petimi leti pred lokalom Global. Od varnostnikov Vip Varovanja, Davida Bukovca in Seada Suljanovića, šefa Vip Varovanja Danijela Praštala, Zavarovalnice Maribor in države Slovenije terja 130.000 evrov.

Kenijec 
Praštalo bo plačal

Pravdanje se je začelo zadnjega dne lanskega maja in se pred ljubljansko pravdno sodnico Barbaro Krpač Ulaga nadaljevalo šele včeraj, ko so se dogovorili, da bodo na naslednjem naroku, ki bo 5. februarja, pogledali posnetke in fotografije izpred Globala ter zaslišali Čamernika, Bukovca in Suljanovića.

A tega morda sploh ne bo na sodišče, tako kot ga ni bilo že včeraj, je sodnici razložil njegov odvetnik Matjaž Kušar. Osemletno zaporno kazen, ki si jo je tako kot Bukovac prislužil prav z brutalnimi udarci v 20-letnika iz Dragomerja, namreč prestaja v Kopru, od tam pa ga bojda nočejo pripeljati v ljubljansko sodno palačo, »ker to stane blizu 80 evrov, on pa nima denarja, da bi jim plačal«.

Sodnici očitno ni bilo popolnoma nič jasno, zato mu je predlagala, naj poskuša do teh 80 evrov priti prek brezplačne pravne pomoči. »Ne dajo,« je odkimal Kušar, sledilo pa je predavanje odvetnikov, da pri nas nič več ni, kot je nekoč bilo, in da niti prevoza zapornikov na sodišče v takih zadevah ne gosti več država oziroma davkoplačevalci, temveč si ga morajo plačati sami. Da je res tako, je potrdil tudi Bukovac, saj je šel denar za potovanje z Doba na sodišče iz njegovega žepa, njegov odvetnik Dušan Csipö pa je sodnico še bolj šokiral z besedami, da je življenje v zaporu na Slovenskem postalo eno samo trpljenje. »Ko bi videli, kako malo dobijo za jesti.«

»Pa na to ne pozabite, da spimo v hladnem,« je dodal Bukovac. Še sreča, da je na toplem vsaj tretjetoženi Praštalo. »Gospod je na delu v tujini, je redno zaposlen v Afriki,« sporoča njegov odvetnik Borivoje Ljujić, in bo, če bo le zmogel, prišel na sojenje 7. marca, ko ga nameravajo zaslišati. »In tudi potovanje si bo plačal kar sam,« je Ljujić pomiril sodnico. Praštalo, ki ga je sicer prav zadeva Global naredila za razvpitega lastnika razvpite družbe za varovanje, se po podatkih, ki smo jih odkrili na svetovnem spletu, z imenom in priimkom Daniel Prastalo tudi na črni celini ukvarja z varovanjem, v Keniji ima menda akademijo za izobraževanje varnostnikov.

Nova tožba
 za 50.000

Medtem ko se bo torej sojenje v tožbi Danila Čamernika nadaljevalo prihodnje leto, pa je bila v zadevi Global vložena še ena odškodninska tožba, smo izvedeli včeraj na sodišču. Ločeno od Danila Čamernika sta jo vložila Gorazdova mati Slavka in njegov mlajši brat Matej, ona terja 30.000, on pa 20.000 evrov.

Tožita Bukovca, Suljanovića, Zavarovalnico Maribor in državo, po njunem mnenju pa sta za Gorazdovo smrt odgovorna še tedanji direktor Vip Varovanja Mirsad Begić ter ministrstvo za notranje zadeve. Krivdo Bukovca in Suljanovića je po njunem mnenju ugotovilo že kazensko sodišče, saj sta pravnomočno spoznana za kriva povzročitve posebno hude telesne poškodbe. Raje kot Praštala preganjata Begića, ki je bil v času tragedije pred Globalom odgovorna oseba Vip Varovanja. Pri Zavarovalnici Maribor je imelo Vip Varovanje sklenjeno zavarovanje odgovornosti, MNZ je pristojen za podeljevanje licenc družbam, ki opravljajo varovanja, in za nadzor nad njihovim delovanjem, država pa za sprejemanje ustrezne zakonodaje na področju zasebnega varovanja.

Zbudi se z
 mislijo, da je živ

Slavka in Matej Čamernik v tožbi trdita, da sta bila na Gorazda zelo navezana. Ko so ju obvestili, kaj se je zgodilo, sta v šoku pohitela na urgenco, kjer sta ga zagledala priklopljenega na aparate, »njegovo pretepeno telo je bilo posejano z modricami in polno oteklin, še posebej so bile otekline glave tiste, ki so bile najbolj grozne in strah zbujajoče«. Osebje urgence jima je izročilo Gorazdovo raztrgano in krvavo obleko in jima ni dajalo upanja, da bo preživel.

Kot trdi mati, se je šele po pogrebu začela zavedati praznine, ki je nastala zaradi sinove izgube, in odtlej pri njej traja obdobje neutolažljivega žalovanja. Veliko je bila na bolniškem dopustu, psihiatri so ji predpisali antidepresive. »Še vedno se zbuja sredi noči zaradi morečih sanj, ki se vežejo na tragični dogodek smrti njenega prvorojenca. Včasih se zbudi misleč, da je Gorazd še živ, kar nato vodi le še v večjo žalost in zmedenost tožnice, ko se zave realnosti,« piše v tožbi.

Ko Matej stopi v otroško sobo, v kateri sta bila s tri leta starejšim Gorazdom od otroških let, ga preplavijo spomini in v istem hipu bolečina, saj se vsakič znova zave, da brata ne bo več nazaj. »Močno ga pogreša, saj sta bila drug drugemu v oporo in sta si zaupala, kot si to lahko le bratje.« Odtlej se je vse obrnilo na glavo; v času bratove smrti uspešen dijak četrtega letnika se ni mogel pripraviti na maturo in je še do danes ni naredil. Moral si je najti zaposlitev.

Oba pa je najbolj bolelo obnašanje vpletenih v tragedijo po usodnem 7. oktobru 2007. Global je bil še leto dni odprt, kot da se ni zgodilo nič, Vip Varovanje, ki je povsem samovoljno in na črno zaposlovalo varnostnike, ki so se bili sposobni tako brutalno znesti nad Gorazdom, tudi ni prevzelo odgovornosti, čeprav sta usodne poškodbe zakrivila prav njegova varnostnika, prav tako ne država in MNZ, ki sta v svetu slovenskih varnostnih družb dopuščala velike anomalije.

»Tožnikoma se zdi resnično nerazumljivo, da so se vsi vpleteni v tragični primer na vse načine trudili izogniti vsakršni odgovornosti, kot da Gorazdovo mlado življenje ne pomeni prav ničesar in je povsem brez vrednosti,« je zaključek še ene tožbe, ki je doletela tiste, ki bi lahko in morali preprečiti smrt pred Globalom.