LJUBLJANA, BEOGRAD – Čeprav nekateri viri blizu srbske tožilske smetane razlagajo, da je jel Darko Šarić prepevati že med nekajtedenskimi pogajanji o predaji srbskemu pravosodju, si v resnici nihče ne drzne napovedati, ali bo narkokralj že v ponedeljek, ko se bodo njegove poti pred beograjskim obličjem pravice prvič srečale z organi pregona, tudi priznal krivdo v zameno za milejšo kazen.
Bo pričal
proti Tošiću?
Če je ne bo, bo moral vztrajati, da je tožilska zgodba o tem, da je ustvaril enega največjih narkokartelov na obli, le puhla izmišljotina, in bo moral sesti na zatožno klop. Če se bo prelevil v skesanca, pa bo moral obremeniti vse, s katerimi je sodeloval v tihotapljenju več ton kokaina, pranju umazanega denarja, poslovnih goljufijah...
Tudi v Sloveniji taki domnevno obstajajo, saj je postala po valu oprostilk, ki jih je izrekel sodnik Gorazd Fabjančič, znova aktualna obtožba proti Draganu Tošiću in dvanajsterici soobtoženih, da so v Sloveniji sestavljali enega najmočnejših Šarićevih kokainskih krakov.
Še preden bo ljubljanska okrožna kazenska sodnica Andreja Sedej Grčar začela junijsko serijo predobravnavnih narokov v zadevi Balkanski bojevnik, bo tako morda že znano, ali je Šarić pripravljen potunkati Slovence. Sodnica je za 2. do 16. junij razpisala sedem narokov, na vsakem se bodo pred njo zvrstili po dva ali trije obtoženci, čast, da bo na predobravnavno zatožno klop sedel sam, pa bo prav na zadnji dan narokov doletela ravno Tošića.
A ne le bojevnikom, zaradi Šarićeve predaje se pri nas utegnejo tresti hlače še komu, saj obstaja sum, da je tudi pri nas pral denar. V zgodbah o mafijčevih poslih na Slovenskem se, denimo, pojavlja odvetnik in stečajni upravitelj Brane Gorše. Govorice so, da je prav on za Šarića v Sloveniji odkupoval podjetja, da bi se dokopal do premoženja iz stečajne mase. Zastopal je tudi Šarićevo podjetje Municipium S, ki je odkupilo dolg Slovenijalesa od Jugobanke, ki naj bi po razpadu nekdanje Jugoslavije znašal okoli 11 milijonov dolarjev. Šarićeve lovke pa naj bi segale tudi v nekatera druga večja slovenska podjetja, denimo Litostroj Holding, Metalna in Hidra, z njegovim umazanim denarjem pa so menda vrata odprli tudi nekateri gostinski lokali.
Iz virov preiskovalcev kaznivih dejanj smo izvedeli, da so na sledi še enemu velikemu odkritju. Določen krog ljudi naj bi za Šarića v Ljubljani ustanovil podjetje, ki se je (med drugim) ukvarjalo z gradbenimi posli, nato pa so odprli tudi izpostavo v Beogradu, katere uradna zastopnica je bila Šarićeva sestra Danijela.
Selman se je uprl vrnitvi
V ljubljanski sodni palači se bo torej kmalu začelo ponovljeno okrožno sojenje Tošiću, Draganu Beljkašu, Jakobu Remškarju, Mirzetu in Miralemu Luceviću, Petru Khermayerju, Boštjanu Kopčiču, Robertu Šabiću, Ðemajliju Mandjuki, Suzani Remškar, Zdenki Kondić, Valterju Abramoviću in Tadeju Poljaku.
Potem ko je višje sodišče njihove oprostilke razveljavilo in zaukazalo v spis vrniti izločene srbske dokaze, jim je poslalo pomenljiv signal še s tem, da je redkim, ki so bili na prvi stopnji spoznani za krive, drastično zvišalo kazni. Anesa Selmana, ki je vse od obsodilne sodbe na begu, so obsodili na 15 let zapora, enaka usoda je doletela Marka Bublića in Dejana Zupana, Sandra Udrih pa je pravnomočno obsojena na osem let zapora.
Selmana, ki je pobegnil v rodno Bosno, so tamkajšnji organi medtem zaslišali, saj Slovenija zahteva njegovo izročitev. Kajpak mu ni niti na misel prišlo, da bi se strinjal z vrnitvijo v Ljubljano ali da bi slovensko kazen presedel kar v Bosni. In ker je državljan te države, lahko nanj vsaj za zdaj kar pozabimo.
Bojazni, da bi jo popihal tudi kateri od tistih, ki bodo znova morali sesti na zatožno klop, po mnenju enega naših pravnikov vsaj za zdaj ni, saj je za kar precej obtožencev veljaven evropski nalog za prijetje, ki ga je izdala Italija, vsi pa poleg slovenskega tudi nimajo državljanstva katere od držav, ki bi jih varovala pred Slovenijo. Bo pa zadeva postajala vroča, ko se bo proces bližal h koncu in se bo morda že dala slutiti odločitev okrožnega senata.
V laični javnosti je velika uganka tudi, katero pot bo ne glede na napotke višjih kolegov v vnovičnem sojenju ubrala sodnica Sedej Grčarjeva. Kar veliko okrožnih kazenskih sodnikov je namreč v neformalnih pogovorih stopilo v bran Fabjančičevi odločitvi o oprostitvi bojevnikov in prisegalo, da bi tudi sami ravnali enako. Sedej Grčarjeva je v vlogi podpredsednice okrožnega sodišča javno nastopila z izjavo, s katero se je odzvala na obtožbe, da so bojevniki podkupili Fabjančiča, zato jih je oprostil. »To je res vredno vsega obsojanja. Da se brez dokazov koga tako etiketira... Za sodnika je najhuje, da se ga označi za koruptivnega, mislim, da hujše zmerljivke ni.«