VERŽEJ – Mineva že tretje desetletje, obdobje, ki ga 64-letni Drago Zver nikoli ne bo pozabil. Vseskozi ga spremlja prava nočna mora, ki bi zlomila tudi najbolj zdravega človeka, on pa kljub svoji invalidnosti vztraja, saj je prepričan, da mu bo enkrat le uspelo dokazati, da ima vseskozi prav, a mu drugi nagajajo. S prstom kaže zlasti na nekdanjo ženo Miro, od katere je ločen že od leta 1990, ter na ljutomersko sodišče – oba sta ga dobesedno razdedinila in poslala na beraško palico. »Ne najdem besed, kako in koga naj še prosim za pomoč in rešitev svoje več kot 20-letne bolečine in trpljenja ter več kot 30 let oropanega življenja. Sem preprost državljan Slovenije, svoje življenje živim skromno in pošteno. Žal sem zelo razočaran, kar me močno sili v obup. Življenje mi zdaj ne pomeni nič več, saj so mi ga drugi uničili,« razlaga Zver.
Njegova kalvarija se je začela že leta 1988, vrhunec pa je dosegla dve leti pozneje. Takrat je delal v Radencih, torej je bil doma, in je videl, kaj se dogaja v njegovi družini. »Žena je samo zapravljala, po drugi strani pa doma ničesar ni postorila. Še po hiši ni pospravila, hotela je samo živeti na veliki nogi. Niti dve plači, ki sta prihajali v hišo, ji nista bili dovolj. Prosil sem jo, da nekoliko varčujemo, a se ni dalo. Vse pogosteje je bil na dnevnem redu prepir, saj ni poslušala, prisluhnila je samo svojim staršem, bratu, sestri ipd. Težko je bilo, tistega časa se ne želim niti spominjati. Zato sva morala iti narazen, toda šele takrat je hudič prišel v moje življenje.«
Nihče ni
plačeval kredita
Zver pravi, da je oče njegovi bivši podaril zemljišče za hišo, toda vse, kar se je gradilo, naj bi se iz njegovega denarja. »Ko sem bil v Nemčiji, sem vseskozi pošiljal do zadnje marke, vedno je odpisala, da je denar prejela. Imam vse črno na belem. Tudi tukaj sem najemal posojila na svoje ime in jih odplačeval, za kar prav tako obstaja gora dokumentacije. Torej, hiša je bila moja, v najslabšem primeru, ob ločitvi, bi moralo vsakemu pripadati enak del premoženja. Toda od tega ni bilo nič, saj je ona iz meni neznanega razloga najela še neki hipotekarni kredit, za katerega je zastavila našo hišo. In ker kredita ni nihče odplačeval, je hiša pač končala na dražbi, jaz pa leta 2005 na cesti. Vse bi bilo drugače, če me sodniki ne bi zavedli; niso mi omogočili, da bi predstavil svoje dokaze. Na sodišču v Ljutomeru pravzaprav sploh niso imeli drugega namena, kot se me čim prej rešiti. Res je, da na prvo obravnavo nisem mogel priti, ker sem bil v službi v Nemčiji, a so mi pred odhodom obljubili, da bo obravnava preložena. Zato sem prepričan, da so mi vse podtaknili, uradno ni bilo nobene razdružitve premoženja, tako da nisem mogel niti pokazati svojih dokazov, ki so jasni za vsakega laika, samo za ljutomerskega sodnika ne. Zaman sem se pritoževal, saj reveža nihče ne jemlje resno, če tega ne napiše kakšen odvetnik,« trdi sogovornik.
Tik po ločitvi je njegova žena zadela okrog 220.000 mark (17,000.000,00 SIT) na nagradni igri (3 x 3), tako da je imela denar in, kot trdi Drago, ni potrebovala nobenega kredita. »To je bilo samo blefiranje, saj je poravnaval samo prvi obrok, potem pa je hiša odšla. Sploh pa ne vem, kako je ona lahko podpisala hipoteko na hišo, ki je bila moja last, midva pa sva bila že ločena. Prej, ko je dobila dobitek v nagradni igri, sem ji dejal, naj mi izplača moj delež, da bom odšel in me nikoli ne bo videla. Toda tega ni hotela, kar pomeni, da se je dobesedno odločila za moje popolno uničenje,« nam je v glasnem joku razlagal Zver in ponavljal, kako je imel ženo rad, a mu je to naredila.
Vrhunec vseh žalostnih dogodkov se je sogovorniku zgodil leta 2004, ko je popravljal nekaj na avtomobilu, zaradi statične elektrike je eksplodiralo in mu med zapestjem in laktjo odtrgalo levo roko. Če bi vsaj bil zavarovan, bi mogoče dobil kakšno odškodnino – invalidnino, tako pa nič. Trenutno životari s slabimi 300 evri pokojnine, in ko pokrije položnice s stanarino na čelu, mu za hrano ne ostane nič. Ko bo dopolnil 65 let, bo prišlo še nekaj iz Nemčije, a do takrat se je treba prebiti, kakor ve in zna.
Pisal je vsem pomembnejšim ustanovam v državi, varuhu človekovih pravic, ministrstvom in celo predsedniku vlade... Vsi ga podpirajo in tolažijo, a nihče mu ne more konkretno pomagati, sogovornika pa še posebno boli, ker na sončni strani Alp ni odvetnika, ki bi si upal prevzeti njegovo zadevo in doseči revizijo postopkov, ki so mu zagrenili in tako rekoč uničili življenje. Zdaj je svojo zgodbo delil vsaj s širšo slovensko javnostjo. »O pravni državi Sloveniji nameravam spregovoriti tudi novinarjem v nekaterih drugih državah. Poglejte, jaz nimam ničesar več izgubiti in mislim, da lahko vsaj z obveščanjem javnosti o krivicah, ki se godijo, komu pomagam. To mi je še edino ostalo, ali pa da grem v Muro,« žalostno sklene Zver, ki je nenehno zatrjeval, da je vse, kar nam je povedal, »čista in edina resnica, za katero bom stal vedno in povsod«.
On je lažnivec in lenoba
V nasprotju z Dragom Zverom, ki trdi, da je ogoljufan in uničen, pa njegova nekdanja žena Mira Zver, ki skupaj sinom in njegovo družino živi v Nedelici, pripoveduje povsem drugače. Med drugim nam je zatrdila, da je bila sporna hiša njena, ker da ji jo je podaril njen oče, okoli 15.000 mark, ki jih je Zver prispeval, pa naj bi bila kompenzacija za avtomobil, ki ga je obdržal, ter neplačevanje preživnine za otroke. Sama naj bi plačevala tudi stanovanje zase in otroka, ko je on ostal v hiši.
»Njegov vložek v hišo je bil minimalen v primerjavi z vrednostjo hiše. Zanj je bilo vse težko, saj je velika lenoba in povrhu lažnivec. Za vse so bili krivi drugi, on pa ni hotel delati, krivdo je valil na nadrejene. Priznam, da sem ga imela rada, poročena sva bila 17 let, a pozneje se ni dalo več živeti skupaj. Če bi imel čisto vest, se ne bi izogibal sodišču, tako da je to dejansko odločalo brez njegova prisotnosti, a kljub temu pošteno. Naj povem še, da je grdo ravnal z otrokoma in smo ga zato morali zapustiti. Tudi meni je grozil s smrtjo. Sploh pa naj se vpraša, zakaj ga sin ne obiskuje in zakaj tudi hčerka to počne zelo redko. Vsekakor je on meni dolžen več kot jaz njemu,« nam je povedala Mira Zver in dodala, da bi bilo bolje povprašati sosede in znance, za kakšnega človeka gre.
