Bivša direktorica KŠTM oproščena

SEVNICA – Veliko črnila je bilo prelitega o nekdanji direktorici sevniškega javnega zavoda za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM), diplomirani pravnici Petri Pozderec iz Sevnice, zdajšnji pravnici na Občini Škocjan.

Očitki, ki so se nanašali na njeno tri leta in pol dolgo vodenje omenjenega zavoda, so bili hudi, zaradi kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin je bila na sevniškem sodišču s sodbo sodnika Ivana Kovača celo obsojena na pogojno kazen 10 mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. A po pritožbi njene zagovornice Vesne Bajec je višje sodišče razsodilo njej v prid in jo oprostilo, saj je pritrdilo njenim pojasnilom, zakaj so nastale razlike v zaključnih računih.

Pozderčeva naj bi, tako tožilstvo, v zaključnem računu za leto 2007 z bilancami zavestno prikazala primanjkljaj zavoda za 285 evrov, v resnici naj bi ta znašal skoraj 167 tisočakov, razliko naj bi poskušala prikriti s kreditom, po trditvah tožilstva pa tudi ni zagotovila vpisa vseh računov in listin v poslovne knjige. Na sodišču je Pozderčeva pojasnjevala, da je razlika v bilancah stanja posledica različnega prikaza računovodskih podatkov, ki so lahko zapisani po načelu denarnega toka ali po poslovnih dogodkih, kar pa je v knjigovodskih listinah tudi navedeno.

Višje sodišče je ocenilo, da je sodišče prve stopnje zmotno sklenilo, da je Pozderčeva v zaključnem računu zavestno prikazala lažni primanjkljaj v znesku 285 evrov, saj je iz bilance stanja, predložene Ajpesu, naveden primanjkljaj v znesku slabih 167.000 evrov, kar pa ni mogoče neposredno primerjati, saj ne gre za knjigovodsko primerljivi kategoriji, na kar je ves čas opozarjala tudi Pozderčeva. Tudi priči Milena Krošelj, zaposlena v podjetju Kin Sevnica, ki je opravljalo računovodske storitve za Zavod KŠTM, in Cvetka Trček, ki je knjige vodila v zavodu, sta povedali, da je bil v zaključnem računu primanjkljaj v znesku 285 evrov pripravljen na podlagi denarnega toka, to je le na podlagi računov, ki so bili plačani leta 2007, medtem ko je poslovna bilanca s primanjkljajem v višini 167 tisočakov zajemala vse račune, tudi tiste, ki niso bili plačani in se nanašajo na preteklo leto, torej po poslovnih dogodkih, zato zneskov ni mogoče primerjati.

Ker je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje in je bila za pravilno ugotovitev potrebna le drugačna presoja že ugotovljenih dejstev, niso pa potrebni novi dokazi, je višje sodišče Pozderčevo oprostilo. Stroški postopka bremenijo proračun.