Balkanski bojevnik: tuji dokazi ostajajo

LJUBLJANA – Potem ko se je na gospodarskem sodišču prejšnji teden sklenil postopek, po katerem bodo odločili, ali je Dragan Tošić za 6,956.053,35 evra premoženja pridobil legalno, in ne s trgovino z mamili, kot je prepričano tožilstvo, ki je v finančni preiskavi pretresalo njegovo imetje od leta 2003, se je v zanj morebiti še pomembnejši zgodbi oglasilo tudi mestno višje sodišče. Najpomembnejša informacija je: v kazenskem spisu Balkanski bojevnik ostajajo dokazi proti 17 obdolžencem.

Višje kazni kot signal?

Odprta je torej pot za začetek ponovljenega okrožnega sojenja, v spisu pa ostajajo za obrambo sporni dokazi iz Slovenije, Urugvaja, Italije in Srbije, kar pomeni, da specializirani tožilki Blanka Žgajnar in Mateja Gončin ne bosta več praznih rok pri dokazovanju 109 strani dolge obtožnice, da so slovenski bojevniki iz Južne Amerike v Evropo pretihotapili dve toni in pol kokaina v vrednosti 225 milijonov – na jahti Maui v Urugvaju ga je bilo sicer zaseženih več kot 2174 kilogramov.

Obramba se zagotovo ne bo vdala v usodo in bo do konca vztrajala, da je obtožnica zaradi spornih dokazov, ki da so bili pridobljeni s kršitvijo človekovih pravic, nezakonita in tudi sicer le tožilska pravljica. Glede nezakonitosti dokazov je na prvem okrožnem sojenju prepričala senat sodnika Gorazda Fabjančiča, ki jih je večino izločil, zato sta tožilki v zaključnih besedah zaman zahtevali naravnost astronomske kazni: za Tošića 19 let in 10 mesecev zapora, 15 let za Dragana Beljkaša, Jakoba Remškarja, Petra Khermayerja in Mirzeta Lucevića, za Zdenko Kondić osem, za Boštjana Kopčiča pa šest let zapora. Za po pet let in šest mesecev bi se morala po njunem na ono stran svobode preseliti Robert Šabić in Đemajli Manđuka, za pet let Miralem Lucević, Valter Abramovič in Tadej Poljak, za dve leti pa Suzana Remškar.

Ker je senat upošteval le del dokazov, so za krive spoznali tako imenovano drugo ligo iz zgodbe o slovenskih bojevnikih ter na 10 let zapora obsodili Anesa Selmana, ki pa je na begu v Bosni in so ga tam zaradi mamilarskih poslov menda obsodili na okrog tri leta zapora, Marka Bubliča na osem, Dejana Zupana na sedem in Sandro Udrih na štiri leta zapora. Morda je za ponovljen okrožni postopek pomemben signal odločitev višjih sodnikov, ki je krivim precej zvišalo kazen, moškim na 15, Udrihovi pa na osem let zapora.

Jeseni v
 zatožne klopi

Predobravnavni naroki so se pred novo sodnico Andrejo Sedej Grčar sklenili lansko jesen, obtoženci pa so kajpak krivdo po vrsti zavračali. Predlog obrambe za vnovično izločitev spornih dokazov je najprej zavrnilo okrožno sodišče, potem so se po pritožbah obrambe z zadevo nekaj dolgih mesecev torej ukvarjali višji sodniki, kar niti ni tako presenetljivo, saj ima spis več kot 27.000 strani. A če je sklep okrožne sodnice obsegal kar 129 strani, so njeni višji kolegi svojo odločitev strnili na 49 in razen nekaterih malenkosti (v primeru Tošića, Beljkaša in Kondićeve) v ničemer ne spreminjajo dejstva, da bo spis Balkanski bojevnik 2 ostal skoraj enak, kot je bil na začetku postopka Balkanski bojevnik 1.

Glede tujih dokazov v spisu so tako višji sodniki mnenja, da je nepravilno a priori nezaupanje v verodostojnost teh podatkov, saj tudi slovenska policija pri odkrivanju in pregonu organiziranega kriminala na področju trgovanja z drogami sodeluje s policijami tujih držav. Po mnenju Tošićeve obrambe je policija do njegove telefonske številke prišla nezakonito in s kršenjem njegovih pravic. Za višjo sodno stopnjo pa je podatek o telefonski številki navaden operativen podatek, zgolj s pridobitvijo te številke se še ne posega v človekove pravice, zato tudi ugotavljanje, kako je policija prišla do nje, niti ni bistveno. Višje sodišče se strinja tudi, da je preiskovalna sodnica v začetku leta 2009, to je v času izdaje odredbe za prikrit ukrep, razpolagala s podatki, ki so potrjevali sume, da oseba, ki uporablja telefonsko številko 030/374-275, deluje v mednarodni kriminalni združbi. Zato po mnenju višjih sodnikov obramba nima prav, ko trdi, da za to številko ni bila izkazana dovolj velika stopnja suma, da bi se lahko odredili prikriti preiskovalni ukrepi.

Kdaj bodo bojevnike znova povabili na okrožno kazensko klop, sicer ni znano, naj bi pa to bilo kmalu po poletnih sodnih počitnicah.