KOČEVJE – Anita Knavs, 44-letna bolničarka iz Kočevja, je bila zaposlena na onkološkem inštitutu v Ljubljani kot bolničarka. Zadnjikrat so jo videli živo v ponedeljek, 28. maja 2007, v bližini rudniškega jezera v Šalki vasi pri Kočevju. Naslednjega dne zjutraj so na parkirišču ob gostišču, nedaleč od jezera, našli njeno osebno vozilo.
Nekatere okoliščine so napeljevale na domnevo, da naj bi pogrešana prostovoljno zakorakala v jezersko vodo in se utopila. Toda še po 10 letih kljub več obširnim iskalnim akcijam ostaja skrivnost, kaj se je v resnici zgodilo z njo. Ni mogoče potrditi, da je storila samomor, prav tako ni izključena domneva, da bi lahko bila žrtev kaznivega dejanja.
Takoj po njenem skrivnostnem izginotju so pretresene sodelavke pripovedovale, da je Knavsova imela načrte za prihodnost, saj se je odločila za došolanje. Opravljala je izpite na srednji zdravstveni šoli, kar si je sama plačala. Avgusta tistega leta bi šolanje zaključila, kar bi ji omogočilo, da bi v bodoče delala kot zdravstveni tehnik. Zato se je, ob načrtovanju prihodnosti, njeno nenadno izginotje zdelo še bolj sumljivo.
Iskalne akcije
Policija je po prijavi sprožila iskalno akcijo, pravzaprav je bilo akcij več. Organizirali so jih tudi potapljači, ki so se dvakrat podali v temne vode rudniškega jezera v Šalki vasi, preiskali so bregove in dno jezera, a niso našli nobenih sledi o pogrešani. Nič, kar bi kakor koli dokazovalo ali nakazovalo, da je Knavsova morda zabredla v vodo in se utopila. Pred tem je močno deževje zbrisalo morebitne sledi, tako da tudi sledni psi med grmičevjem niso zaznali ničesar.
Napovedali so nadaljevanje iskanja, s policije so sporočali, da puščajo odprte vse možnosti: da je Anita Knavs storila samomor, da je morda žrtev kaznivega dejanja, a tudi možnosti, da je prostovoljno nekam odpotovala, niso zanemarili. Pri zbiranju obvestil še vedno sodelujejo s tujino.
Že kmalu po neuspešnih iskalnih akcijah so se razširila različna ugibanja, predvsem v zvezi z razmerami v družini pogrešane; njeni znanci, zlasti prijateljice, so opozarjale, da Anita ni bila oseba, ki bi se odločila za samomor. To možnost so odločno zavračale, njihovo prepričanje pa je med drugim temeljilo na že omenjenih dejstvih, da je namreč imela jasne cilje za prihodnost.
Sodelavke, ki so si v medsebojnih pogovorih izmenjavale izkušnje in si zaupale, so kdaj pa kdaj poklepetale tudi o družinskih težavah. Za Anito so povedale, da ji v zadnjem času pred izginotjem ni bilo lahko. Nekaj let prej sta se z možem razšla, nato se je odselila hči in stiki naj bi se popolnoma prekinili.
V kritičnem času leta 2007 je na sodišču potekal postopek za razdelitev premoženja med ločencema. Obravnava o delitvi je bila napovedana prav sredi usodnega tedna konec maja, toda dva dni pred obravnavo je Anita Knavs skrivnostno izginila. Nekaj dni prej je bila potrta in tudi prestrašena, so vedele sodelavke. Ni skrivala, da jo je strah sodišča, saj naj bi jo nekdanji mož nekaj mesecev prej nagovarjal, naj se odpove delitvi premoženja, češ da bo najbolj oškodovana njuna hči. Takrat, tako naj bi Anita Knavs pripovedovala v službi, naj bi bilo izrečenih nekaj groženj v smislu, da bo on (nekdanji mož) že nekako rešil zadevo.
Na podlagi takšnih izpovedi seveda ni mogoče soditi, kaj se je v resnici zgodilo. Ostaja le čakanje na konec preiskave, ki naj bi dala odgovore o izginotju.
Sestala se je z nekdanjim možem
V še nepojasnjeno dogajanje o izginotju so seveda vključili moža, saj je prišlo na dan, da naj bi se pogrešana Anita usodnega večera pri jezeru sestala z nekdanjim možem, kar naj bi tudi sam potrdil med pogovorom s kriminalisti. A tudi o tem so krožile različne pripovedi – da naj bi se Knavsova res odpravila na srečanje, da pa naj ne bi bilo stoodstotno dokazano, da se je tam sestala z nekdanjim možem. Bil je sicer govor o nekem neznancu, vendar so to zgolj špekulacije, za katere ne vemo, v kolikšni meri so sploh preverjene oziroma ali je sploh kdo preverjal, skratka, o verodostojnosti teh informacij ni znano nič.
