Asanijeva vztrajata, naj 
tožilstvo preganja Dedića

CELJE – Renat in Emran Asani, oče in sin, ki ju je na Blatonikovi v Velenju lanskega junija z nožem napadel 37-letni Bosanec Elvir Dedić, vztrajata, da celjsko tožilstvo nadaljuje kazenski pregon zoper storilca. Pregon so opustili, ker so na mizo dobili dve izvedenski mnenji, ki Dedića opredeljujeta za neprištevnega. Za njim se je kmalu izgubila vsakršna sled. Sprva je bil v priporu, vendar se je že septembra znašel na prostosti. Takrat so ga nazadnje opazili v okolici velenjskega jezera, zatem je najverjetneje zapustil Slovenijo. Do dneva, ko je zakrivil dvakratni poskus uboja, je bival v velenjskem samskem domu, delal pa je na delovišču Teša 6.

Družina Asani se je pritožila, preiskovalna sodnica Bojana Leskovar zdaj ugotavlja utemeljenost pritožbe. Ne zdi se jim pravično, da se storilec nemoteno sprehaja naokoli in se bo nekega dne nemara spet pojavil na njihovem dvorišču. Tam je z velikim nožem najprej napadel očeta Renata, nato se je lotil še sina Emrana, ki je prihitel na pomoč. Emran je bil zelo hudo ranjen, v bolnišnici so ga komajda rešili. »Ni pošteno, da so ga spustili. Vse življenje bom imel posledice, brazgotina mi bo ostala za vselej. Tudi pri očetu je tako. Preiskovalna sodnica je korektno opravila postopek, ničesar je ne krivim, Dedića ni izpustila ona,« je včeraj povedal Emran.

O pravilnosti ugotovitev psihiatrične stroke družina dvomi tudi zato, ker je napadalec ravnal dokaj preudarno. Po dejanju se je preoblekel in se pomešal med radovedneže, ki so opazovali delo reševalcev. Ena od prič je preiskovalni sodnici dejala, da nikakor ni prav, da za tako brutalen napad Dedića ne bo doletela kazen, niti ukrep, saj je storilec moral biti priseben in zdrav, sicer bi ne mogel delati v Tešu. »Napada nisem videl, povedali so mi otroci, ki so bili tam. Jokali so, še vedno podoživljajo tiste trenutke. Tudi druge priče so videle, kaj se je zgodilo, a nihče si ni upal blizu. Jaz sem prišel prvi do ranjencev, reševalce sem tudi spodbujal, naj malo pohitijo. Emran je komaj govoril. Prepričan sem bil, da bo umrl na tlakovani poti, kjer je bil napaden.«

Preiskava je za zdaj ustavljena. V nekaj tednih bo znano, ali bodo tožilci morali nadaljevati delo. Če bo tako, se bo kaj hitro izkazalo, koliko dodatnega dela so si pravosodni organi nakopali z morda prenagljeno odločitvijo o izpustitvi. Če je Dedić odšel v BiH, je za slovenske organe pregona nedosegljiv, saj s to državo še nimamo sklenjenega sporazuma o izročanju iskanih oseb. V najboljšem primeru bi lahko kolega v BiH poprosili, naj mu sodijo oni, kakor se je nedavno zgodilo v primeru Leona Bojića, Lidlovega roparja, ki je pobegnil iz celjskih zaporov.