ZVERINSKO

Arnesa mučili kot Arino: za lulanje v posteljo je dobil 50 udarcev

Objavljeno 15. avgust 2016 09.30 | Posodobljeno 15. avgust 2016 09.30 | Piše: Mojca Marot

V nedeljo, 31. julija, bi 26 let dopolnil Arnes, ki je umrl leta 1995 zaradi večletnega trpinčenja.

VELENJE – Smrt komaj dveletne Arine z Jesenic, ki naj bi jo glede na navedbe mama Sanda Alibabić in očim Mirzan Jakupi dlje hudo zanemarjala in z njo tako surovo ravnala, da je zaradi številnih poškodb umrla, tudi še po slabem mesecu odmeva v javnosti. Tako je tudi prav, menijo mnogi, saj lahko morda le preprečimo še kakšno podobno tragedijo in s tem, ko javno obsojamo tovrstna absurdna dejanja, nekako vplivamo na družbo in zlasti posameznike, da ne bi ravnali podobno, kot sta Alibabićeva in Jakupi.

Arina žal ni bila prvi tovrstni primer, ki se je zgodil pri nas. Mnogi še pomnijo, da se je zelo podobna tragedija pred 21 leti zgodila v Velenju. Na to so nas opozorili tudi bralci, ki so mimogrede navrgli, da mučitelja za svoje sprevrženo dejanje nista dobila ravno visokih kazni in še, da danes živita, kot da se ni zgodilo nič. Nekdo je nedavno na spletno stran z diskusijami napisal: »Vidu tipa, ki je že zdavnaj odslužil kazen, da se druži z Jehovovimi pričami in z njimi novači denar.« In čeravno je takrat velenjski dogodek zelo vznemiril širšo javnost in so mnogi poudarjali, da se kaj podobnega ne sme ponoviti, se je na Jesenicah žal zgodilo prav to. Ponovilo se je in Arina je umrla v hudih mukah.

Ni padel s postelje

Spomnimo, da sta bila pred 21 leti v trpinčenje Arnesa, ki je umrl, ko je bil star komaj štiri leta in pol, vpletena njegova mati in njen partner, Arnesov očim. Ifeta je v Slovenijo prišla kot begunka iz Bosne in Hercegovine, najverjetneje z željo po boljšem življenju zase in za sina. Ko pa je v njuno življenje vstopil Milan, se je za Arnesa očitno začel pekel. V slovenjgraško bolnišnico so ga prvič pripeljali decembra 1993, ko je bil star komaj dve leti in pol. To je bilo natanko dve leti pred njegovo smrtjo. Sprejet je bil zaradi zloma roke, ki naj bi bila posledica padca z domače postelje. Tako naj bi mučitelja natvezila zdravstvenemu osebju, ki pa jim ni ostalo skrito, da je imel droben fantek po stegnih številne in dobro vidne progaste lise, ki bi lahko bile posledica udarcev, ne pa »nedolžnega« padca s postelje. Ubogi Arnes naj bi celo potožil, da ga je očim udaril s polenom. A sta njegova takrat 23-letna mama in njen desetletje starejši partner vse prepričevala, da so proge posledica padca pri izstopanju iz avtomobila, pri čemer je podrsal po zamrznjenem snegu. Bila je namreč zima.

Čeprav tej zgodbi niso verjeli vsi in mnenja strokovnjakov niso bila enotna, so na osnovi zdravniške dokumentacije spisali kazensko ovadbo in jo poslali na celjsko tožilstvo. Na centru za socialno delo so iz fantka poskušali izvleči kaj več o tem, kaj se dogaja za štirimi stenami, a se je zavil v molk in o tem ni več spregovoril. Najverjetneje zato, ker sta ga mama in očim doma trdo prijela in se je bal, da bo spet kaznovan.

Noč je moral prestati

Prav kazni so bile na dnevnem redu, prej je dobil kakšno kazen kot kaj za pod zob. Policisti so pri Ifeti našli vzgojna pravila, ki so veljala za Arnesa in so bila naravnost strašljiva. Ubogi Arnes je imel točno določeno, kdaj lahko spi, kdaj je in kdaj lula. Če se je polulal v posteljo, je dobil po rokah 50 udarcev. Za neposlušnost pa 100 udarcev s šibo. A to še ni bilo vse. Noč, ki je sledila, je moral lačen preživeti stoje, na enem mestu! Ubogi otrok je preživljal pekel, takrat pa so očitno mnogi zatajili. Tudi sosedje, ki bi lahko pomagali pri preiskavi, so molčali. Spregovorili so šele, ko je bilo že prepozno. Ko so na tožilstvu prvič dali izdelati izvedensko mnenje, je bilo celo v prid pripovedi Arnesovih mučiteljev. Da naj bi bile poškodbe res take vrste, da jih je bilo mogoče pripisati padcu s postelje, je pisalo, zato so tožilci od pregona najprej odstopili. Šele ko so primer vnovič odprli, se je klobčič začel odvijati. A žal je bilo za Arnesa že prepozno. Ubogega fantka sta mati in očim na različne načine še naprej tako maltretirala, da je ta 19. februarja 1995 v celjski bolnišnici umrl. In epilog? Očima je sodišče obsodilo na sedem let in štiri mesece zapora, mamo Ifeto, ki je pozneje Milanu rodila še enega sina, pa na štiri leta. Kazen sta oba že prestala, a predčasno, menda zaradi lepega vedenja.

 

Deli s prijatelji