Anton je delal nevarne salame iz dirkalnih konj

KRANJ – Vasi pod Storžičem so se v četrtkovo jutro zbudile z vprašanji o konjskih salamah. Seveda se je kaj hitro izvedelo, da so veterinarji, ob njih so kot asistenti stali policisti, prišli v njihove kraje in pri dveh domačinih pobrali suhe mesnine iz dirkalnih konjev, uvoženih iz Italije. »Da, nimam kaj tajiti, veterinarska uprava me je včeraj ob pol sedmi zjutraj obiskala in opravila preiskavo,« je pošteno povedal Tomaž Pernuš iz Hotemaž. »Vendar s temi dirkalnimi konji, ki jih omenjajo, nimam popolnoma nič. Zaklal sem doma vzrejenega, svojega konja, ki se je pasel na planini in imel oskrbo kot vsak domač kmečki konj. Zanj nisem imel urejenih papirjev, to sem povedal tudi veterinarski inšpekciji, in jim izročil 50 salam, ki so bile izdelane iz tega mesa.«

Pernuš nam je prijazno razkazal lično urejen hlev, ki je bil čist kot vzorčni primer, kako se skrbi za živali. »Seveda je vse skupaj zoprno, toda s tem res nimam nič. Nikoli nisem uvažal konjev iz Italije, saj sploh nimam posebne prikolice za prevoz živali, in nikoli nisem imel za salame nobenega drugega konja kot samo svojega,« je še dodal.

Konc hitro končal

Na Visokem smo obstali pred veliko hišo Antona Konca. Iz dimnika na večjem gospodarskem poslopju se je sukljal dim in pred hišo je bil parkiran avto. Toda na zvonjenje se ni odzval nihče. Po mobilniku smo ga poklicali in ga poprosili, da nam odpre in komentira dogajanje glede konjskih salam in obiska veterinarske inšpekcije pri njem. »Poglejte, bo zveza prekinjena, ker nimam baterije napolnjene v mobitelu,« je dejal Konc, pa smo mu odvrnili, naj samo odpre vrata in pride pred vhod. »Ne morem, ker me ni doma.« »Kje pa ste?« »V službi sem.« Konca smo vprašali, kje je v službi, saj bi ga lahko obiskali tam, ne bi mu vzeli niti pet minut, pa še s svojega gledišča bi lahko pojasnil zaplet, pa je le še odvrnil: »Nikjer!« Potem je prekinil zvezo.

Med domačini v vaseh ob cesti iz Kranja proti Preddvoru smo lahko izvedeli, da je izdelovanje domačih salam razširjen šport med tistimi, ki želijo zaslužiti še kak evro z mesarskim znanjem minulih rodov. »Pa saj se tukaj ne delajo samo konjske salame,« nam je dejal poznavalec lokalnega življa. »Tukaj lahko dobite tudi klasične salame in klobase iz pujskov, govedi, precej je tudi divjačinskih suhomesnatih izdelkov. Je pa zoprno, ker država od te dejavnosti ne dobi kaj veliko, ker se večina preprodaja prek zvez in poznanstev, in zato so naredili tak halo.«

Svinjarija iz EU

Ko smo sogovornikom v lokalni gostilni omenili, da je treba meso zaradi zdravja ljudi natančno pregledovati, so nam odvrnili: »A tiste svinjarije v vakuumskih pakiranjih iz supermarketov so pa koristne? Ko piše, da je meso iz EU, pa je bilo bog ve koliko časa v zamrzovalnikih in posebno kemijsko preparirano, živali, ki so dale tako meso, pa od rojstva do zakola niso izvedele, kaj je to prava trava na pašniku?«

So se pa vsi strinjali, da je Anton Konc s svojim mesarstvom in uvažanjem konj iz Italije pretiraval, in zaradi tega bo naslednjih nekaj mesecev precej težko dobiti kakšne suhomesnate izdelke pri njih. Le če bo iskalec salam ali klobas poznan in zaupanja vreden kateremu domorodcu, jih bo lahko dobil, drugače pa ne!

Hlevi smrdijo po preparatih

Poznavalci konjeniškega športa vedo, kako hlevi v Italiji, od koder so prišli v salame zrezani konji, smrdijo po poživilih, antibiotikih in protibolečinskih sredstvih.

»Morate vedeti, da brez hormonov in protibolečinskih sredstev konj ne bo zmagoval. V Italiji ne bo zmogel niti kvalifikacij za državno prvenstvo,« nas je poučil nekdanji tekmovalec.

Veterinarji so nam pojasnili, da gre za ista sredstva, kot jih uporabljajo atleti, smučarski tekači, plavalci, pa tudi nogometaši in metalci krogle, predvsem protibolečinske substance – nesteroidne analgetike, s katerimi konju odženejo bolečine iz sklepov in tetiv.

»Konjeve noge ne morejo zdržati treningov, zato jim menjajo tekočino v sklepih in jih s pripomočki vzdržujejo do tekme.«

V našem primeru gre po mnenju poznavalcev predvsem za odslužene kasače, morda le deloma za galoperje, ki jih tudi ni toliko. Mesarski mešetarji odslužene živali v Italiji kupijo za 100 do 200 evrov, s salamami pa zaslužijo vsaj 3000 evrov.

Steroidne salame

Trgovina, klanje in salamiziranje odsluženega konja potekajo zelo hitro. Lastnik v Italiji se želi živali zelo hitro znebiti, zanima ga le čip v vratu, tako je konj registriran. Slovenski mesarji konja odkupijo, zakoljejo in predelajo v salame. Medtem lastnik čip svojega mrtvega prvaka vsadi v obetavnega konja iz denimo Madžarske, kar pomeni, da so dobili svežega konja pod starim imenom. Hitrost zakola pa je pomembna, saj se na drugi strani meje za starim konjem izgubi vsaka sled. Slovenski mesarji ga morajo na svojem dvorišču na hitro zaklati, sicer tvegajo inšpekcijo in zaplete.

Zakonodaja glede konj v okviru predpisov varne in zdravstveno ustrezne prehrane predvideva dvopartitni sistem. Imamo športne konje in takšne za meso. Prvi tako pri nas kot v Italiji niso namenjeni prehrani, zato naj bi po odsluženju romali v kafilerijo. To hkrati pomeni, da ni nobene kontrole nad tem, kaj trenerji in lastniki med treningi počnejo z njimi. Živali za meso na drugi strani nadzorujejo, zdravila so jasno določena in predpisana, tudi obdobje čiščenja ali karence, preden gredo v zakol, tako je meso varno. Salame iz športnih konj pa so steroidne.

10 litrov kofeina

Dober tekmovalni konj ni za lastnika nič drugega kot živi stroj na štirih nogah. Ko kasač v Italiji tekmuje na t. i. derbiju, to so štiriletniki, je odslužil svoje. Saj je bil do takrat napolnjen z vsemi farmakološkimi pripomočki, samo da bi zmagal. Znanec konjar nam je povedal:

»Pred tekmo konju vlijejo tudi do 10 litrov kofeina, ga nabijejo z elektroliti in našpikajo s protibolečinskimi sredstvi, da bi vzdržal svojo zadnjo tekmo. To so nagrade, denar, prestiž, brezčutno je, nobene ljubezni do živali.«

Ker je čas od tekme do nakupa, zakola in izdelave salam zelo kratek, se konj oziroma meso ni očistilo vseh naštetih preparatov. Zato je taka salama za človeka zdravstveno gledano zelo nevarna.