»Angelčka, prosim, čuvajta mamico in očija«

TRBOVLJE, HRASTNIK – »Mesec dni nazaj takle čas so vajine nogice še brcale. Mesec dni nazaj takle čas so vajini prstki še migali... sta vajina srčka še veselo utripala v ritmu življenja... mesec dni nazaj... je bil zadnji dan... ko je bilo moje srce celo... pogrešam vaju Aleks in Luka,« sta ta teden na skupnem profilu na facebooku zapisala nesrečna mamica in očka, Kristina Grebenc in Simon Sotošek. 
Spomnimo: Kristina je bila v veselem pričakovanju, potem pa sta v 38. tednu sicer tvegane nosečnosti dvojčka Aleks in Luka umrla. Tragični dogodek je dr. Miroslav Jurca, predstojnik trboveljske porodnišnice, tedaj pojasnil z besedami: »Šlo je za visoko rizično nosečnost dvojčkov, ki sta bila vsak v svoji vrečki, ampak oba zgolj z eno posteljico. Če ena posteljica malo narobe dela, izgubite oba.«

Zgodil se je prav ta, najbolj črn scenarij, le nekaj dni pred načrtovanim porodom. V nedeljo je nosečnica Aleksa in Luko še dobro čutila, v ponedeljek ne več. Kristina je imela svojo ginekologinjo v Hrastniku, na štiri preiskave z ultrazvokom pa je odšla v trboveljsko porodnišnico. Predstojnik Jurca je po dogodku potrdil, da je datum poroda določila njegova kolegica, ki je delala ultrazvok.

Nepotrebno zavlačevanje

»Zdravnice, ki mi je spremenila datum, še vedno ni, in dokler je odsotna, je tako ne smem omenjati,« je takrat zapisala Kristina, ki za smrt dvojčkov krivi »zavlačevanje poroda po nepotrebnem, kljub temu da sta bila oba lepo razvita«. 
Mesec dni po tragediji pravi, da je iz porodnišnice, kjer je izgubila dvojčka, niso kontaktirali: »Iz trboveljske porodnišnice ni bilo nič; ne tako ne drugače. Mi pa smo šli naprej, da bi poiskali pravico za naša dva otroka. Več o tem pa žal trenutno se ne morem povedati, dokler se zadeve ne premaknejo.« Po objavi njenega primera v Slovenskih novicah in na POP TV je v stik z užaloščenimi starši stopil odvetnik, ki je njuno zadevo prevzel pro bono, torej za pravno pomoč ne zahteva plačila.

Predstojnik porodnišnice Jurca se je ovil v molk, v slogu s svojo izjavo po dogodka: »Mi smo rekli, da ne bomo več dajali izjav in da je stvar končana.« Tokrat nam je le potrdil, da Kristine iz porodnišnice niso klicali in da je tudi ne bodo, češ da ima svojo ginekologinjo in da mora tam urejati zadeve. Izjav pa ne dajejo vsaj iz dveh razlogov. Prvi je strokovni nadzor, ki je bil napovedan, drugi pa strah, da bo šla zadeva naprej po pravni poti in se bodo srečevali na sodišču. Tam si bodo najbrž imeli dovolj povedati.

Kako globoko je izguba zarezala v življenje Kristine in Simona, se vidi tudi na njunem profilu na facebooku, kjer sta objavila fotografijo groba Aleksa in Luke. Žalost nad izgubo dveh otrok, ki nista prišla živa na ta svet, izražajo tudi njune prijateljice in prijatelji, ki so skupaj z njima pričakovali vesel dogodek, dočakali pa tragedijo, da je ni večje. 
Ob besedah sočutja so tudi zelo ostri zapisi. Tako pod sliko sveče z imenoma pokojnih dvojčkov prijatelj njunih staršev Robert zapiše: »To svečko bi morali vsak dan prižgati ginekološki in porodniški oddelek v Trbovljah! Fuj jih naj bo... pa njihove prisege! Angelčka, prosim čuvajta na mamico in očija.« Spomnimo, že prvo objavo o dogodku je v javnost na facebooku poslala Kristinina prijateljica, nato pa jo je Kristina posredovala naši medijski hiši.

Licence na mizo

»Izguba želene nosečnosti in smrt ploda ali otroka sproži globoko žalovanje, ki ga je družba dolgo minimalizirala in ignorirala. Žalovanje po perinatalni smrti je prepoznano kot eno najbolj bolečih,« so ta mesec zapisali v ljubljanskem kliničnem centru ob novinarski konferenci, namenjeni predstavitvi pomoči žalujočim staršem.

Smrt Aleksa in Luke je odprla rane tistim, ki so podobno ostali brez svojih otrok. Nesojene starše najbolj skelijo razmišljanja, kaj lepega bi lahko storili za otroka in kaj hudega bi mu lahko prihranili, ko je bil še čas za to. Da sprejmejo otrokovo smrt, potrebujejo vsaj leto dni, ocenjujejo strokovnjaki. Toda mnogo roditeljev se z izgubo ne sprijazni nikoli.

»Za vnaprej upam, da bodo našli pravico, znali priznati krivdo ter dati licence na mizo, da se najina zgodba ne bo ponovila,« je o smislu iskanja odgovornosti razmišljala Kristina. Pred njo in Simonom je iskanje odgovora na vprašanje, zakaj se je življenje tako kruto poigralo. 
»Mesec dni in vse dni, ki prihajajo – del mojega srca bo vedno vajin, ob vama, upam, da to čutita in vesta! Vajina mami,« je slovo zapisala Kristina. A slovesu navkljub zgodbe očitno še ne bo konec.