ŠENTJUR – Vse kaže, da se je tragično končalo dvomesečno iskanje 62-letnega Alojza Podlogarja iz Šentjurja. Njegovo izginotje je 9. aprila prijavil sosed iz Alojzovega stanovanjskega bloka Na Lipici. Ves ta čas o pogrešanem ni bilo ne duha ne sluha. Po naključju ali ne so ga našli po vonju, ki se je širil iz kleti zgradbe, v kateri je 26 stanovanj. Sosed, ki je policist, se je nato podvizal in odprl klet. Naletel je na grozljiv prizor. Alojz je v kletni celici ležal mrtev in posut z apnom. Po vsej verjetnosti je umrl nekje v času, ko so ga začeli iskati. Truplo je že močno razpadlo, svoje je zadnje dni prispevala še vročina, tako da bo vzrok smrti in način, kako se je šentjurski upokojenec poslovil s sveta, znan šele po obdukciji. Poleg vse bolj neznosnega smradu je iz kleti prihajal vonj po dišavah, saj se je nekdo očitno zelo trudil prikriti zločin ali pa je, ne vedoč, da spodaj leži truplo, težko prenašal neznosne vonjave.
Ni se prepiral
Policija je včeraj zaradi interesov preiskave precej skoparila s podatki. So pa sosedje iz Alojzovega bloka povedali, da so možje postave aretirali nekega soseda. Ne poznajo ga dobro, saj da je priseljenec iz BiH, ki je na tem naslovu s svojci bival šele kakšne tri mesece. Krivdo menda kategorično zanika. Toda noben sostanovalec z Alojzom ni bil v sporu, kaj šele, da bi ga sovražil. Sosed, ki ga je pred dvema mesecema pogrešil in to prijavil policistom, je bil včeraj, ko je vstop v kletne prostore še vedno preprečeval policijski trak, vidno pretresen ob spoznanju, kako je ta končal. »Alojz je bil posebnež, bolj zase se je držal, tudi živel je sam, toda težav s komuniciranjem ni imel, niti mi ni znano, da bi bil v sporu s kom. Včeraj je že neznosno smrdelo od spodaj, danes zjutraj pa so prišli policisti. Truplo so našli v kletni celici, ki ni njegova, v njej je bil zaklenjen od zunaj. Dolgo sem ga poznal. Skupaj sva delala v Alposovi cevarni.«
Avto na parkirišču
Predel Šentjurja v bližini športnega parka velja za mirno stanovanjsko sosesko. Alojza, ki je tukaj bival kakšnih pet let, so kar dobro poznali. Bil je spreten z ročnimi opravili. Pogosto so ga videvali, kako je v okolici bloka pripravljal in brusil deske, po drugi strani tudi povedo, da je bil nekoliko čuden. Niti elektrike naj ne bi imel v stanovanju, pa je za znance popravljal stare televizijske in radijske sprejemnike. »Menda naj bi ga pred časom okradel eden od sostanovalcev, a ne vem, ali je to človek, ki so ga prejle vklenili. Imel je hčer, a z njo, kolikor vem, ni bil v najboljših odnosih in nista se veliko videvala.«
Ni bilo prvič, da je Alojz izginil. Že v preteklosti se je dogajalo, da ga več dni ni bilo na spregled. Toda tokrat je bilo nekoliko drugače. Sosed je posumil, da je nekaj narobe tisti hip, ko Podlogarja ni bilo nikjer, na dvorišču pa je stal njegov črni fiat, in kopalniško okno je bilo neprenehoma odprto. V prejšnjih primerih se je vselej kam odpeljal, tokrat pa bi se moral odpraviti peš, kar ni bilo ravno značilno zanj. »Saj smrdelo je že 14 dni ali več, a sprva nismo bilo preveč pozorni. Potem pa slišim, da je bil posut z apnom. Grozno! Le kdo bi lahko kaj takega storil?« se sprašuje soseda.
Policisti še preiskujejo
Policija ocenjuje, da bo za preiskavo in razkritje podrobnosti potrebovala nekaj dni. Že na začetku so zapisali, da gre za smrt v sumljivih okoliščinah. Pri samomorih so okoliščine in sledi nekoliko drugačne in vešči kriminalisti navadno kar hitro ločijo značilnosti nasilnih dejanj od samouničujočih. Alojz je bil posebnež, bolj zase se je držal, tudi živel je sam, toda težav s komuniciranjem ni imel.