Alenka trdi, da je policistka lagala

LJUBLJANA – Alenka Martinc, ki naj bi med opravljanjem rutinskega preizkusa alkoholiziranosti konec marca 2010 napadla policistko, zaradi česar jo tožilstvo obtožuje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti, tudi včeraj ni dočakala odločitve sodišča. Celotno zadevo sta namreč zaradi neenotnega mnenja zapletla psihiatra oziroma njen lečeči zdravnik Mladen Vrabič s psihiatrične klinike in sodni izvedenec za psihiatrijo Dragan Terzič. »Vztrajam, da ima trajne možganske okvare in da se teh z nobeno terapevtsko metodo ne da odpraviti,« je Vrabič pojasnil na prejšnji obravnavi in dodal, da je pri Martinčevi podana zmanjšana odpornost proti učinkovanju alkohola zaradi možganske okvare. Če bi sodišče izreklo varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja, kot predlaga tožilstvo, bi bila obtožena, kot je še menil, vsaj pod nadzorom. Da je za njeno vedenje kriv alkohol in ne možganska okvara, pa je na eni prvih obravnav menil Terzič: »Ponovitveno nevarnost lahko zmanjša samo abstinenca, vztrajam pri ambulantnem zdravljenju.«

Zagovornik Martinčeve Žiga Klun je sodišču predlagal postavitev novega sodnega izvedenca, ki bi izdelal novo mnenje, s čimer pa se tožilec Primož Sukanič ni strinjal, saj naj bi iz mnenj obeh strokovnjakov izhajalo, da bi z vzpostavitvijo nadzora nad obtoženo lahko preprečili poslabšanje njenega vedenja. »Zdravljenje je namenjeno izboljšanju stanja, tega pa pri obdolženki ni moč doseči,« je zatem opozoril Klun.

Ljubljanska okrožna sodnica Lea Habjanič je predlog o postavitvi novega izvedenca zavrnila in komisiji za fakultetna izvedenska mnenja naložila, naj poda mnenje o tem, ali bi bilo v takem primeru treba izvesti zdravljenje ali nadzor. Hkrati naj se opredeli še do vprašanja neprištevnosti obtoženke v času kaznivega dejanja. »Naj preverijo oboje in naj se izjasnijo, ali želijo za osebnostno motnjo zdravljenje ali ne,« je še sklenila sodnica.

Martinčeva, ki se je pred sodno dvorano jezila nad mediji, da temu primeru posvečajo tolikšno pozornost, nam je izročila izjavo, v kateri zatrjuje, da se vse le ni odvijalo tako, kot pravi policistka, in da je slednja »lagala o hujši poškodbi«, ki naj bi ji jo povzročila. Glede same poškodbe je sicer policistka med sojenjem na vprašanje obtožene, zakaj ni iskala zdravniške pomoči po tistem, ko je prejela udarec, priznala, da je sodnika šele po zaslišanju obvestila, da mu je to pozabila povedati.