IDRIJA – Dvaintridesetletni Gregor Kuret je na zdravljenju odvisnosti od alkohola v Psihiatrični bolnišnici Idrija. Pred dnevi ga je fizično napadel Dragan, zdravljenec z drugega bolnišničnega oddelka. O incidentu v jedilnici ob 8.10 je več pacientov, potem ko so uvideli, da se bolnišnično osebje želi otresti odgovornosti zaradi neukrepanja, napisalo poročilo in verodostojnost zajamčilo s podpisi: »Med zajtrkom smo se kot vsako jutro usedli za isto mizo. K sosednji je prisedel zdravljenec Dragan z drugega oddelka, S3. Brez razloga je začel napadati naše celotno omizje. Zmerjal nas je s pijanci, da nimamo tu kaj iskati, da bo začel deliti zaušnice in celo, da bodo danes začele padati naše glave.«
»Na provokacije se nismo odzvali,« zatrjujejo: »Smo pa takoj po zajtrku obvestili zdravstveno osebje (sestro I.). Povedano nam je bilo, da bodo javili na njegov oddelek in nemudoma ukrepali.«
»Ti razbijem glavo, ti dam čelno!«
Očitno je zdravstveno osebje obljubljeno ukrepanje opustilo, saj je Dragan čez poldrugo uro svojo grožnjo uresničil.
Po nedeljski učni uri je omenjena skupina z zajtrka odšla na odmor: »Stopili smo pred glavni vhod oddelka L1. Malo stran, pred drugim vhodom, kjer so avtomati za kavo, je stal Dragan. Začel nas je zmerjati in groziti, da nam bo vsem z macolo razbil glave. Ker ni odnehal, smo mu le odvrnili, naj se umiri. Nakar je stekel proti nam in Gregorja Kureta, povsem naključno izbrano žrtev, brez besed in razloga z desno pestjo z vso močjo udaril po levem licu in vratu. Udarec je bil tako silovit, da ga je razločno slišal celo sozdravljenec, ki je stal pri drugem, precej odmaknjenem vhodu. Kuret se med prejetim udarcem niti po njem Draganu ni zoperstavil, ampak je stopil k bolniški sestri, ji poročal ter zahteval prijavo napada policiji. Dragan se je vrnil h kavomatom, kjer je nadaljeval žaljenje in psovanje. To je trajalo še kar nekaj časa, dokler ni prišel ponj bolniški tehnik z njegovega oddelka S3 in ga odpeljal. Sestra I. je takoj strokovno pomagala napadenemu.«
Ker naj bi v nadaljnjem razčiščevanju svoje (ne)odgovornosti vodstvo to poskušalo prevaliti na medicinsko sestro I., podpisniki poročila poudarjajo, da je bila prav ona edina od zaposlenih, ki je v celoti ravnala pravilno in v celoti korektno.
Deset dni po dogodku je Dean Božnik, predstavnik za odnose z javnostmi PU Nova Gorica, dejal: »Lahko potrdimo, da so bili policisti Policijske postaje Idrija 15. februarja 2015 obveščeni o kršitvi javnega reda in miru v Idriji, kjer sta se sprla dva moška. Pri tem je eden izmed udeležencev spora drugega moškega z desno roko udaril po obrazu. Idrijski policisti še zbirajo obvestila o okoliščinah navedene kršitve in bodo na podlagi ugotovljenih dejstev podali ustrezen ukrep.«
Dragan naj bi že pred tem dogodkom nekoč v jezi razmetaval bolnišnične smetnjake in pri kavomatu nekomu, ki je tam le mirno stal, zagrozil: »Kaj buljiš? Ti razbijem glavo! Ti dam čelno!«
Kuret še opozarja, da Dragan z okna zaprtega oddelka, kjer je zdaj, z gestikuliranjem večkrat grozi in napoveduje maščevanje.
Bojijo se, kdo bo naslednja žrtev
Tepeni Kuret in sozdravljenci poudarjajo: »Po zajtrku smo takoj obvestili sestro I., ta pa glavno dežurno zdravnico P. L. Sestra je poročala, da je zdravnica zagotovila, da bodo ukrepali ustrezno.«
Ker očitno niso, se je petnajst zdravljencev podpisalo pod skupno izjavo: »Zahtevamo pojasnilo, zakaj se je kljub našemu opozorilu in zdravničinemu zagotovilu o ukrepanju še poldrugo uro potem Dragan lahko gibal prosto, brez spremstva, da je lahko izvedel fizični napad. Vsi z oddelka L1 zahtevamo zase, za naše svojce, ki ob ponedeljkih prihajajo na terapevtsko skupnost, kot tudi za vse prijatelje in družine z otroki, ko nas obiskujejo, zagotovilo, da bo napadalna oseba, kar Dragan je, ostala na zaprtem oddelku. Med vsemi nami prevladuje utemeljen strah, kdo bo njegova naslednja žrtev.«
Kuret je zdravnici med drugim rekel: »Mi, ki smo na alkohološkem oddelku, vemo, da imamo težave z alkoholom. Za težave tistih z drugih oddelkov mi ne vemo. Dejstvo pa je, da zanje vedo zdravniki, zato naj jih tudi obvladujejo.«
Poznejši skupen pogovor z višjo medicinsko sestro in psihiatrinjo Kureta ni potolažil: »Ko sem se na obtožbo, češ da sem Dragana izzval, odzval, da to nikakor ni res, mi je psihiatrinja dejala 'Gospod Kuret, ste pa preobčutljivi za take stvari!' Odvrnil sem, da prikrajanja resnice pač ne bom toleriral. Še sem rekel: 'Če se z Draganom še kdaj ponovi, se ne mislim več držati nazaj!' Na to pa se je – zasmejala.«
Ob Draganovem udarcu je Kuretu počil zob, ostra škrbina ga je rezala v jezik. Kuretu so prošnjo za obisk zobozdravnika sprva zavrnili, češ da bo že uredil pri svojem po končanem bolnišničnem zdravljenju. Ko je o težavi z zobom ponovil med četrtkovo vizito, so mu vendarle dovolili, da obišče idrijskega zobozdravnika.«
Kureta je v prisotnosti njegove zdravnice povabil na pogovor tudi predstojnik bolnišnice: »Premlevali smo celo uro, zakaj ni bilo pravočasno poskrbljeno za našo varnost in kako bo z njo v prihodnje. Sklenili pa nič konkretnega. Da bodo temeljito raziskali, le toliko je rekel predstojnik.«
Zdravljenci so zaradi incidenta želeli tudi srečanje z varuhinjo bolnikovih pravic Brigito, v sredo je prišla osebno: »Dejala je, naj zadevo poskusimo urediti znotraj bolnišnice.«
Predstojnik poziva k razumevanju
Dr. Marko Pišljar, predstojnik idrijske psihiatrične bolnišnice, deseti dan po dogodku, kar je gotovo dovolj dolgo za preučevanje in povzetek, pove: »Nastalo situacijo moramo razumevati v luči duševne motnje pri bolniku. Verbalno izzivanje je osebje vzelo resno, glede na izkušnje in strokovno presojo pa je ocenilo, da ni bilo treba odvzeti prostosti bolniku. Osebje mora z vso odgovornostjo postaviti na tehtnico možno nevarno vedenje in na drugi strani omejitev pacientovih pravic. Imeti mora tehtne razloge za omejitev gibanja. Osebje bolnišnice z rednimi ukrepi zmanjševanja agresivnega vedenja ali drugimi posebnimi varovalnimi ukrepi omejuje potencialno nevarne situacije. Tudi v tem primeru je osebje vodilo terapevtske postopke pri bolniku z duševno motnjo in agresivnim vedenjem ter pogovor in razbremenitev s prizadetim.«
Da, a slednjega – naj znova spomnimo – ne takoj ob prejetem opozorilu ogrožene skupine bolnikov, ampak šele po izvršenem napadu agresivnega bolnika.
