LJUBLJANA – Sojenje policistoma Dušanu Mikolčeviču in Alešu Conradiju na okrajnem sodišču v Ljubljani zaradi slabega dela med ogledom kraja dogodka v Oražnovi ulici v Ljubljani, kjer so bulmastifi do smrti pogrizli svojega lastnika dr. Sašo Baričeviča, je večkrat spominjalo bolj na gostilniški prepir kot na uradni postopek. Tako je bilo tudi na zadnji glavni obravnavi. Kot že ničkolikokrat prej sta si tudi tokrat v lase skočili sodnica Metka Popivoda in specializirana državna tožilka Dragica Kotnik – ta je sodnico celo kazensko ovadila zaradi pristranskosti in ugotavljala, da ne izvaja objektivnega postopka. Kljub temu se je sojenje končalo, in to z oprostilno sodbo.
Policistoma so sodili, ker je tožilstvo ocenilo, da sta usodnega dne, ko so bulmastifi že drugič planili na človeka, tokrat na lastnika, nemarno opravljala svoje delo. Vodja ogleda, kriminalist Mikolčevič, je po mnenju tožilstva slabo zavaroval dokaze na Oražnovi, preiskave ni razširil še na notranje prostore, pustil je, da se znotraj policijskega traku sprehajajo nepooblaščene osebe, in neustrezno obveščal o dejstvih, na katera so naleteli policisti. Dežurnemu operaterju na operativno-komunikacijskem centru Alešu Conradiju je obtožnica očitala, da je deloval nevestno pri svojem delu, saj preiskovalnega sodnika in dežurne tožilke ni dovolj natančno obvestil o dogodku.
Tožilka prepričana, da je šlo za konspiracijo policistov
Preiskovalni sodnik in dežurna tožilka se namreč ogleda enega izmed najbolj neobičajnih kriminalnih prizorišč v zgodovini samostojne Slovenije nista udeležila, saj ju policisti niso obvestili o tem, da je imel Saša Baričevič hlače spuščene do kolen, da so naleteli na prirejeni umetni moški spolni ud, na katerem je bil kondom, da so naleteli na sumljivo kri in da je bilo prizorišče dogodka nasploh neobičajno, tudi zato, ker je šlo za zdravnika politične in gospodarske elite. Glede na obvestilo sta lahko zgolj sklepala, da so psi zbezljali in po naključju napadli lastnika. Preiskovalna sodnica je šele po brskanju po internetu, ko se je spomnila dogodka izpred let, ko so psi iz Oražnove brutalno napadli Stanislava Megliča, ugotovila, za kako pomembno osebo gre.
Še več, tožilka je celo prepričana, da je šlo za konspiracijo policistov, katere namen je bil prikrivanje pravih dejstev. Sum se ji je verjetno porodil že iz prejšnjega postopka zoper pse, v katerega se je aktivno vmešala visoka politika in poteptala vse veljavne zakone. Ne nazadnje je celo generalni direktor policije Janko Goršek krepko po Baričevičevi smrti javnost prepričeval, da ni dokazov, da bi šlo za spolno zlorabo psov. In to kljub temu da so na umetnem spolovilu odkrili Baričevičeve sramne dlake, psi pa so imeli že na oko vidne poškodovane zadnjične odprtine.
Tožilka je za konec povedala, da sumi, da je bil umetni penis podtaknjen in da je morebiti šlo za naklepno kaznivo dejanje; na to sta jo napeljala črni prestižni terenec, ki je pobegnil s kraja dejanja, in obrazložitev, da Baričevič z umetnim spolovilom ni mogel doživeti užitka, zato se ji zdi sumljivo, da bi ga sploh uporabljal. »Imam toliko nasprotnih indicev, da ne verjamem v zaključke policije.«
»Ni vsak spolni odnos z živaljo mučenje«
Zagovornika Gorazd Fišer in Blaž Kovačič Mlinar se nista strinjala s tožilkinimi ugotovitvami. Fišer je prepričan, da se sodišče ne bi smelo ukvarjati s sojenjem policistoma, temveč bi moralo obtožnico zavreči. Nevestnega dejanja po njegovem prepričanju ni bilo; preiskovalni sodnik se ni udeležil kraja kaznivega dejanja, saj sploh ni bilo razloga za to, psi ne morejo biti v kazenskem postopku, njihov lastnik pa je bil mrtev, zato ni bilo kaznivega dejanja, ki bi ga preiskovali.
Tudi Kovačič je prepričan o nedolžnosti svojega klienta; ta ni kršil pravic preiskovalnemu sodniku, ker ga ni obvestil o vseh pikantnih podrobnostih. Conradija je zagovarjal z besedami, da je navaden policist, ki se je prvič v karieri, in verjetno tudi zadnjič, srečal s takšnim primerom. Glede na to, da je nejasna celo zakonodaja in različna v različnih državah, ni mogel vedeti, da gre pri spolnem odnosu z živaljo za kaznivo dejanje mučenja, povrhu pa ga je bilo sram. »To je zapleteno pravno vprašanje. V Republiki Sloveniji ni take inkriminacije. Ni vsak spolni odnos z živaljo mučenje.«
Poleg tega, da je tožilka zaradi nepristranskosti ovadila sodnico, je kazenske ovadbe vložila tudi proti nekaterim novinarjem, ki so poročali iz sodne dvorane, zaradi obrekovanja. Za Mikolčeviča je zahtevala pogojno kazen eno leto zapora s preizkusno dobo treh let, za Conradija pa pogojno kazen petih mesecev s preizkusno dobo treh let. Sodnica ji ni ugodila in je oba policista oprostila.