TOŽENI UMIRAJO

Afera bulmastifi: pet sodnic, 
trije pod rušo

Objavljeno 23. april 2014 11.46 | Posodobljeno 23. april 2014 11.47 | Piše: Boštjan Celec

Oklani Stanislav Meglič še ni dočakal epiloga; trije od štirih toženih so že pokojni.

Meglič upa, da mu bodo v ponovljenem postopku prisodili višjo odškodnino. Foto: Aleš Černivec

LJUBLJANA – Še sreča, da imajo na pravdnem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča na voljo dovolj sodnikov, saj imajo zaradi Stanislava Megliča same težave, odkar je ta nekaj mesecev po krvavem srečanju s pobesnelimi bulmastifi (bilo je to leta 2006) proti njihovim lastnikom vložil odškodninsko tožbo. Pred kratkim pa je izvedel, da dolgoletna sodna kalvarija še ni končana, mestni višji sodniki so mu namreč sporočili, da se del njegove zgodbe vrača na sodni začetek.

Dve odstopili, sodile pa tri

Prav danes bo Meglič spoznal še eno sodnico ljubljanskega okrožnega sodišča, gre za Vesno Ponikvar, ki se bo spopadla z vnovičnim odločanjem v zadevi, o kateri z razporeda glavnih obravnav na tem sodišču razberemo, da Stanislav Meglič zaradi plačila odškodnine toži »Zoro Roter, pokojno, Saša Baričeviča, pokojnega, Marijo Šeme Baričevič, dedinjo, in Jožeta Baričeviča, dediča«. Trije od toženih, Roterjeva, Saša in Jože Baričevič, so že pod rušo.

Ravno sodniki so bili sicer najbolj zaslužni za to, da se je ta primer sprevrgel v pravo jaro kačo. Dve od sodnic, ki so jima dodelili odločanje v tej zadevi, sta svoje šefe zaprosili, naj jima ne zaupajo te naloge, saj osebno poznata lastnika psov, tiste čase enega najbolj znanih slovenskih zdravnikov Sašo Baričeviča. Bili sta to Zlata Štiblar Kisič in Vesna Bergant Rakočević.

S primerom se je bila nato pripravljena spoprijeti Mojca Lobnik, pri kateri pa je pravdanje potekalo naravnost po polžje. Poravnalni narok je razpisala za september 2008, oktobra 2009 pa tožbo zaradi nepremoženjske škode (112.669 evrov) združila s pozneje vloženim Megličevim zahtevkom zaradi premoženjske škode (40.002 evra plus rento 463 evrov na mesec).

Šele marca 2012 je končala dokazni postopek glede plačila odškodnine za nepremoženjsko škodo in sporočila, da bo glede tega dela zahtevka izdala delno sodbo. Toda Megliča je kmalu doletela pošta, s katero mu sodišče sporoča, da bo sodnica Lobnikova zanj res izdala to sodbo, s pravdanjem glede premoženjske škode pa se ne bo več ukvarjala, ker je bila s sklepom sodnega sveta do konca maja 2015 dodeljena na delo na pravosodno ministrstvo.

Prisodila mu je 86.000 evrov: zaradi pretrpljenega strahu 12.000, zaradi telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem 21.000, zaradi skaženosti 15.000, zaradi bistvenega zmanjšanja opravljanja življenjskih aktivnosti (desna roka je bila tako poškodovana, da je nikoli več ne bo mogel normalno uporabljati) pa 38.000 evrov.

Pravdanje je namesto Lobnikove do konca pripeljala sodnica Lidija Ravbar Šinkovec, ta je lani aprila izdala sodbo glede premoženjske škode in rente ter mu namesto terjanih 40.002 evrov in mesečne rente 463 evrov prisodila 14.026 evrov in 348 evrov rente.

Še izvedenci so izračunali več

Meglič je bil nad njeno sodbo razočaran, saj je bil prepričan, da je zaradi bližnjega srečanja z bulmastifi izgubil veliko več denarja – stali so ga prevozi na zdravniške preglede, parkirnine, zdravljenja v toplicah, uničena obleka, propadli tečaj angleškega jezika, stroški za nego, izguba zaslužka in razlika v plači, in tudi nadaljnja premoženjska škoda bo zelo velika.

Zato se je prek svojega odvetnika Francija Matoza kajpak pritožil, enako pa je storila nasprotna stran, ki je prek odvetniške pisarne Zakonjšek ugovarjala tudi zaradi prisojene mu odškodnine za nepremoženjsko škodo.

S pritožbami se je v začetku letošnjega leta spopadel senat ljubljanskih višjih sodnikov Anton Bizjak, Nataša Ložina in Milan Mlinar. Meglič zdaj dokončno ve, da mu pripada 86.000 evrov za nepremoženjsko škodo, saj so ta del sodbe višji sodniki potrdili. So pa delno razveljavili in okrožnemu sodišču v vnovično odločanje poslali sodbo glede premoženjske škode oziroma materialnih stroškov (v delu zahtevka za nego in pomoč ter izgubo dohodka), razveljavitev pa v celoti velja glede rente.

»Upam, da se bo v ponovljenem postopku izkazalo, da je bila sodba o premoženjski škodi zelo krivična,« nam je dejal Meglič in opozoril na ugotovitve izvedenke finančne stroke, ki je samo razliko v njegovih plačah ocenila na okrog 37.000 evrov, višino potrebne rente za prihodnjo premoženjsko škodo pa na okrog 400 evrov.

»Zagledal sem avto z odprtim prtljažnikom in v njem tri pse. Z dvorišča je prišla ženska s psom, držala ga je za ovratnico. Iztrgal se ji je iz rok in stekel proti meni, za njim pa še preostali trije. Začeli so me gristi po nogah, skakali so vame. Prijel sem se za ograjo, da me ne bi spravili na tla. Poskušal sem si zaščititi obraz in vrat, grizli so me po nogah, rokah, pulili so mi lase. Imel sem občutek, da me trgajo na kose,« se je Meglič pozneje spominjal trenutkov groze 15. marca 2006 v ljubljanski Oražnovi ulici, po katerih so mu komaj rešili življenje in ki so ga zaznamovali za vselej.

Čeprav je jasno, da si zaradi telesnih in duševnih ran zasluži odškodnino, je še vedno aktualno vprašanje, kdo in kdaj mu jo bo sploh izplačal. Zapuščinski postopek po nazadnje umrlem Jožetu Baričeviču namreč po naših informacijah še zmeraj ni pravnomočno zaključen. 

Deli s prijatelji