Nesreče vseh vrst se dogajajo. Pri večini gre običajno za splet naključij, nekaj pa je tudi nesreč, ki to niso. Kadar v črni kroniki beremo o tem, koliko se je poškodoval najnovejši mercedes v trčenju s staro kripo, ki jo je odnesla zgolj z nekaj udrtinami, ne pomislimo na to, na kar pomislijo zavarovalnice. Na zavarovalniško prevaro.
Po nekaterih ocenah približno desetina vseh odškodninskih zahtevkov diši po goljufiji, kar pomeni izgubljene milijone za zavarovalnice in višje premije za zavarovance. Mednarodni organizaciji Urad za zavarovalniške goljufije (Insurance Fraud Bureau) in Narodni urad za zavarovalniški kriminal (National Insurance Crime Bureau) ocenjujeta, da prevare v avtomobilskem zavarovanju odnesejo okoli 100 milijard evrov na leto. Zavarovalnice se ne morejo povsem zaščititi, poskušajo pa to škodo omiliti. Slovenskim je pri odkrivanju morebitnih goljufij pri avtomobilskih zavarovanjih v pomoč programsko orodje Admiral, ki je nastalo pri Slovenskem zavarovalnem združenju (SZZ). Kakšno je stanje na področju zavarovalniških prevar pri nas, smo vprašali predstavnike zavarovalnic Adriatic Slovenica, Ergo, Maribor in Triglav.
Osebe iz ozadja
»Za nas so kar velik problem. Poglavitni vzrok je pridobitev protipravne koristi v škodo poštenih zavarovancev, ki si s plačilom premije zagotavljajo varnost ob nastanku resničnega škodnega dogodka,« opisuje problematiko prevar Tina Dular iz SZZ. Koliko je takih goljufij, ni mogoče vedeti, pravijo naši sogovorniki. Ali trenutni gospodarski položaj prispeva k porastu goljufij? »Ne moremo govoriti o povečanju obsega goljufij, saj gre lahko za stvarno rast ali pa za boljši nadzor vseh postopkov obravnavane škode v zavarovalnici,« pravijo v Adriatic Slovenici. Sogovorniki iz zavarovalnice Ergo pa še dodajo: »Goljufij je toliko, kolikor jih odkrijemo.«
»Največ je prenosov škodnega dogodka s kraja, kjer ni mogoče uveljavljati odškodninskega zahtevka, na kraj, kjer obstaja zavarovanje, pri tem pa niti ni pomembno, ali gre za materialno ali nematerialno škodo. Povzročitelji oziroma oškodovanci zadevo prenesejo z dejanskega kraja škodnega dogodka na izmišljenega, kjer lahko uveljavljajo odškodnino,« nam razložijo v Zavarovalnici Maribor. Ob tem naši sogovorniki omenijo razširjeno prakso, ko posamezniki iščejo primerne igralce s primernimi škodnimi okoliščinami. Ko jim zavarovalnica (ali organi pregona) pride na sled, se organizatorji skrijejo in pustijo žrtev, ki so jo nagovorili h kaznivemu dejanju, da sama nosi posledice. V teh primerih se dogaja, da žrtve prevzamejo celotno breme nase in so le redko pripravljene spregovoriti o osebah v ozadju. Takrat lahko govorimo kar o industriji ustvarjanja zavarovalniških prevar.
Štiri vrste goljufij
Največ prevar je pri avtomobilskem zavarovanju, pravijo v naši največji zavarovalnici, Triglavu. Delijo jih na štiri večje skupine: uprizorjeni, lažni in napihnjeni primeri ter terjanje za škodo, ki je nastala pred sklenitvijo pogodbe. Pri uprizorjenih primerih je bila škoda povzročena namerno. Sem spadajo uprizorjene kraje vozil – voznik najpogosteje v tujini prijavi krajo vozila, v resnici pa ga proda preprodajalcem. Zelo pogoste so tudi uprizorjene prometne nesreče, ki se pojavljajo v zelo različnih oblikah.
Zavarovalnice se srečujejo tudi z lažnimi primeri, pri katerih v resnici ni škode. »Take nesreče se velikokrat zgodijo zunaj meja države, kjer je vozilo zavarovano. V tej državi ponaredijo vse pomembne listine, kot so policijski zapisnik, izvid zdravnikov cenzorjev in celo mrliški list,« pravijo naši sogovorniki. Dodajajo še: »Vsi ti dokumenti nakazujejo, da se je zgodila nesreča. V domači državi potem na podlagi ponarejenih dokumentov od zavarovalnice terjajo škodo, ki je v resnici ni bilo.«
V lovu za goljufi
Tretji tip so primeri, v katerih zavarovanec ob prijavi škode navede lažne podatke, po nesreči svoje vozilo še dodatno poškoduje ali si izmisli dodatne telesne poškodbe. Zavarovanci, ki so bili ob nesreči pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog, pogosto prijavijo nesrečo nekaj dni pozneje, da bi si zagotovili povračilo škode, do katerega sicer niso upravičeni. Potem je tu še terjanje za škodo, ki je nastala pred sklenitvijo pogodbe. Kot pojasnjujejo sogovorniki, gre najpogosteje za poškodovana vozila, ki ob nesreči niso bila zavarovana. Goljuf ob sklenitvi zavarovanja prikrije škodo, kmalu zatem pa jo prijavi. Najbolj zapleteni so uprizorjeni primeri, ki jih pripravljajo večje profesionalne kriminalne združbe. Zavarovalničarji v teh primerih ne preiskujejo le posameznih sumljivih dogodkov, temveč jih povezujejo med seboj in iščejo sumljive vzorce. Pri tem jim precej pomaga programska oprema Admiral, ki omogoča prav to – prikaz sumljivih povezav med dogodki in ljudmi, ki kažejo na zavarovalniške prevare.
Zavarovalnice imajo večinoma posebne oddelke s strokovnjaki, ki preverjajo sumljive okoliščine nesreč. V večini primerov že sami odkrijejo poskuse prevare ali pa najamejo zunanje sodelavce in sodelujejo s policijo. V tujini poskušajo tudi z rekonstrukcijo na kraju dogodka in ob sodelovanju policije države, kjer se je zgodila prometna nesreča, ugotoviti čim več dejstev o prijavljenem škodnem dogodku. Pravijo, da je v teh primerih bistveno tudi sodelovanje različnih izvedencev in predvsem cenilcev.
Zavarovalnice prelivajo ugotovitve in spoznanja v oblikovanje takih zavarovanj, da že pri sklepanju vgradijo dovolj varovalk in preprečijo škodljive pogodbe. Zavarovalnice ocenjujejo, da desetina odškodninskih zahtevkov diši po goljufiji.
Mu je res spodrsnilo v bifeju?
Zavarovalničarji pravijo, da je veliko tudi goljufij iz naslova najrazličnejših odgovornosti. Večina storilcev meni, da je lažje uprizoriti škodni dogodek telesne poškodbe na nekem primernem kraju (okrušene stopnice, lokali, pločniki ipd.). Poglejmo primer. Nogo si zlomimo doma, in namesto da bi šli na urgenco, gremo v bife in nam »spodrsne« v njihovem stranišču. V takih primerih je čisto mogoče, da nas je videl kdo iz našega bloka, kako smo odšepali v bife, ali pa se lastnik lokala upre, da pri njem zagotovo nismo padli. Zavarovalnica namreč brez zavarovančevega priznavanja ne more izplačati odškodnine, če ni nobenih drugih dokazov o škodnem dogodku. Lahko pa tudi zavarovanec sam komu ponudi, naj prijavi škodni dogodek pri njem. Ob tem je treba ločiti dve obliki uslug – umestitev obstoječe poškodbe v zavarovano območje (na primer znančev bife) ali povsem izmišljen škodni dogodek v korist obeh vpletenih strani. Na srečo teh primerov še ni veliko oziroma jih znajo naši preiskovalci prepoznati, pravijo v zavarovalnicah.
Sam svoj kaskader
Pri avtomobilskih zavarovanjih so pogoste prevare v kombinaciji s prometno nezgodo, kjer se pojavljajo polna vozila potnikov, poškodbe vozil pa so v nesorazmerju z domnevnimi telesnimi poškodbami. Tako v večini primerov na vozilih skoraj ni resnejše škode, opisi telesnih poškodb pa so taki, kot da je vozilo zaradi trčenja popolnoma uničeno. Odškodnine bi se v primeru take namerno povzročene prometne nezgode gibale v razponu od 5000 do 25.000 evrov, pravijo zavarovalničarji. Dogajajo se tudi nezgode, v katerih se goljufi prelevijo v prave hollywoodske kaskaderje. Za prevarante so zanimive tudi tatvine vozil, ki zavarovalnico v povprečju »stanejo« 15.000 evrov. Največ prevar je pri avtomobilskem zavarovanju. Z uprizorjenimi primeri goljufajo kriminalne združbe.