VILJEM OSVAJALEC

Zaradi tega angleškega kralja je zaradi lakote umrlo 100.000 ljudi

Viljem Osvajalec prestola ni podedoval, ampak si ga je priboril.
Fotografija: Ivan je nasprotnike raje pobil kot dal zapreti. FOTO: Wikipedia
Odpri galerijo
Ivan je nasprotnike raje pobil kot dal zapreti. FOTO: Wikipedia

Ob kronanju kralja Karla III. so mnogi spet poudarili, da gre za preživeto tradicijo, še zlasti neprimerno se jim zdi dejstvo, da se položaj deduje in ljudje o tem, kdo jim bo vladal, nimajo nobene besede. A ni bilo vedno tako, nekoč so si vladarji moč in položaj morali priboriti. Prvi britanski vladar, ki si je položaj priboril sam, je bil Viljem Osvajalec.

Viljem je postal kralj po zmagi v bitki pri Hastingsu. FOTO: Wikipedia
Viljem je postal kralj po zmagi v bitki pri Hastingsu. FOTO: Wikipedia

Življenjsko pot je začel neobetavno, bil je namreč nezakonski sin vojvode Roberta I., v tistih časih pa nezakonskim otrokom ni bilo dovoljeno dedovati plemiških nazivov, kaj šele da bi komu vladali. A Viljema so kljub temu priznali in sprejeli kot Robertovega naslednika in pri komaj sedmih letih je postal normandijski vojvoda. Njegov bratranec je bil angleški kralj Edvard Spoznavalec in Viljem je bil prepričan, da bo po njegovi smrti vladar postal on. Vendar je angleški kralj na smrtni postelji za naslednika imenoval svaka Harolda Godwinsona, ki pa je bil na prestolu samo devet mesecev. Viljem se je namreč odločil, da se bo boril za tisto, kar je verjel, da mu pripada, zato je septembra 1066 s podporniki vdrl v Anglijo, oktobra porazil Harolda ter na božič istega leta zavladal Angliji.

Viljem je bil tudi prvi, ki je bil okronan v Westminstrski opatiji, zakaj, zgodovinarji do današnjega dne ne vedo. Pred njim so britanske vladarje kronali v Winchestrski katedrali, opatijo pa je dal zgraditi prav kralj Edvard III., zato mnogi menijo, da si jo je za kronanje izbral, da bi s tem utrdil vez z bratrancem ter ljudem pokazal, da je on tisti, ki mu je prestol vedno pripadal. Angleži ga kljub temu niso sprejeli in vrstili so se upori, ki jih je Viljem poskušal zatreti. Ljudem je uničeval domove, polja in živino, posledično je v zimi med letoma 1069 in 1070 več kot sto tisoč Angležev umrlo od lakote.

Kljub temu se Viljem Osvajalec v zgodovino ni zapisal kot najbolj zloben angleški kralj, ta naziv pripada kralju Ivanu, ki je na prestolu sedel med letoma 1199 in 1216. Zameril se je predvsem višjim slojem, baronom, ki so mu morali plačevati astronomske davke; kdor tega ni zmogel, so mu preprosto zasegli premoženje, vključno z domom. Denar je Ivan potreboval za financiranje vojn v Franciji, saj mu kraljestvo, ki ga je podedoval od očeta, ni bilo dovolj. Svoj vpliv je hotel razširiti na jug. Znan je bil tudi po nehumanem ravnanju z nasprotniki. V času njegovega vladanja so plemiči sovražnike običajno ujeli in zaprli, Ivan pa jih je raje pobil, usmrtiti je dal celo svojega bratranca, ki ga je imel za tekmeca. 

Kip Viljema Osvajalca v francoskem mestu Falaise FOTO: Man Vyi/wikipedia
Kip Viljema Osvajalca v francoskem mestu Falaise FOTO: Man Vyi/wikipedia

Viljemov rojstni kraj FOTO: Ollamh/wikipedia
Viljemov rojstni kraj FOTO: Ollamh/wikipedia

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije