Jessica Chastain: za malico je jedla bananine olupke
Že pred desetletjem se je znašla na seznamu sto najvplivnejših ljudi na svetu, igralski talent pa ji je prinesel zlati globus in oskarja. A vendar se je Jessici Chastain v otroštvu zdelo, da iz nje ne bo nič.
»Prepričana sem bila, da nisem ravno bistra, saj mi v šoli ni šlo. V resnici sem bila precej slaba učenka.« Pri tem je svoje verjetno igralo tudi to, da je bila prepuščena sama sebi. Nihče ji ni gledal pod prste, ali je naredila domačo nalogo in ali je doma odprla kak učbenik. »Ko sem prišla iz šole, sem ves dan buljila v televizijo, eno žajfnico za drugo.« Sčasoma pa niti v šolo ni več hodila, a tudi tega doma niso niti opazili. »Ko sem pustila šolo, me nihče ni poskušal ustaviti in nihče ni niti opazil, da nisem maturirala. Moja sestra je namreč imela veliko težav, zaradi česar so bili vsi pod stresom in je bila vsa pozornost namenjena njej.«
Jessica je prva ženska v družini, ki ni izkusila najstniške nosečnosti. Njena babica Marilyn je rodila pri 17 letih, Jessico pa je Jerri povila pri še mlajših 16. Igralka je postala mama šele pri 41 letih. »Imela sem izbiro, ki je ženske v moji družini pred mano niso imele.«
Brez očeta
Zvezdnica ni imela lahkega otroštva. Rodila se je najstniški mami Jerri. Očeta nikoli ni bilo v družinski sliki. Živeli pa so v skrajnem pomanjkanju, tako da Jerri včasih na mizo ni mogla postaviti niti skorje kruha. »Bilo je veliko večerov, ko sem šla spat brez večerje. Lačna. V meni se je zato nabralo veliko zamer, saj marsičesa nismo imeli, niti hrane.« In da je bilo še težje, je ena njenih mlajših sester postala zasvojenka, kar je pritegnilo večino materine pozornosti. Vse to pa se je zrcalilo na Jessicinem težavnem vedenju. »Bila sem precej zoprn otrok, saj nisem bila deležna nikakršne pozornosti. To sem poskušala pritegniti na različne načine. Tudi da sem med šolskim odmorom za malico jedla bananine olupke, da bi me drugi otroci opazili.«
Zaljubljena v Shakespeara
Bila je falirana srednješolka in težavna najstnica. A vendar povsem drugačna od vrstnikov, ki so kot ona šoli obrnili hrbet. Dni brez vsakršnih obveznosti ni prespala ali preživljala v slabi družbi, ki bi jo povedla na pot cigaret, alkohola in omame. Ne, zabubljena je bila v knjige in požirala eno Shakespearovo delo za drugim. »Stara sem bila kakšnih 15 let, ko sem postala obsedena s Shakespearom. Babica je kupila te lepe knjige, ki pa naj bi bile le za okras. Ni jih kupila, da bi jih brali, ampak ker so ji bile všeč platnice. Le stale so na polici in bile lepe. A ena izmed teh je vsebovala Shakespearova zbrana dela. Še vedno jih imam, zame imajo izjemno čustveno vrednost.«
Pritegnila jo je literatova poetičnost, kako so rime v njej budile čustva, hkrati pa je z njimi pobegnila pred kaosom doma. Zaradi tega se je pridružila lokalni gledališki skupini in kar dvakrat dobila priložnost, da v ljubezenski klasiki Romeo in Julija zaigra nesrečno junakinjo.
»V meni se je nekaj odprlo. Vedela sem, da je to nekaj, kar želim početi.« In čeprav je lik Romea še zdaleč ni tako pritegnil kot Julijin, je bil vendar Romeo nato tisti, ki jo je porinil na pot zvezdništva in igralske nesmrtnosti.
»Romeo je bil precejšen slabič.« Tako je Jessica videla najslavnejšega ljubimca in zaljubljenca v vsej človeški zgodovini. A če je lik ni prepričal, pa je bil mladenič, ki ga je igral, tisti, ki je zanjo spremenil vse. Pregovoril jo je namreč, da se je prijavila na prestižno dramsko šolo Julliard, tam pa je bila sprejeta, postala je tudi štipendistka sklada (pokojnega) igralca Robina Williamsa. Nadaljevanje zgodbe o uspehu pa je vsem dobro znano.
