Je bil James Brown umorjen?

Odvrtelo se je že 13 let, odkar je utihnil glas legendarnega Jamesa Browna. Na božični večer leta 2006 so ga pripeljali v bolnišnico zaradi pljučnice, v noči na naslednji dan pa je izdihnil. Izdalo ga je srce. Tako se glasi vsaj uradno poročilo mrliškega oglednika, četudi nikoli niso izvedli obdukcije, saj je slednjo zavrnila ena njegovih hčera Yamma Brown Lumar. Morda, ker ni želela, da bi odpirali truplo njenega očeta.

Čeprav – tako je zdaj zatrdila pokojnikova zadnja in četrta žena Tomi Rae – za zavrnjeno obdukcijo morda tiči precej bolj zlovešč razlog. Da bi prikrili, da je bil boter soula v resnici umorjen. »Mislim, da je morda bil umorjen. Ljudje, najbližje njemu, so ga namreč pitali z drogami pa tudi plačevali mu niso, kar bi morali. Človeku, za katerega naj bi skrbel, ne daš mamil!«
poziva Tomi Rae k odprtju policijske preiskave, v čemer pa ni sama.

Prvi je sume, da pokojnikova smrt morda ni bila naravna, ampak posledica prevelikega odmerka – bodisi nesrečnega bodisi namernega – na začetku leta ubesedil že njegov osebni zdravnik Marvin Crawford, njemu in Tomi Rae pa se je v sumničenjih pridružilo še približno ducat pevčevih prijateljev, sorodnikov in poklicnih sodelavcev.
 

Zaradi mamil ju je vrgel iz skupine

Večji del svoje plodovite kariere je bil Brown striktno, že brezkompromisno proti zlorabi mamil, kar je dal brez senčice dvoma vedeti tudi članom skupine; Bootsyja in Catfisha Collinsa je, ker sta si med koncertom leta 1971 drznila vzeti LSD, brez premisleka vrgel iz benda. A čeprav je v poznejših letih začel tudi sam zlorabljati droge, je Tomi Rae prepričana, da so v njegovih zadnjih tednih ali mesecih življenja določene osebe njegovo nagnjenost k omami izrabile v svoj prid. In Jamesu na škodo.

»Ljudje okoli njega so mu droge skoraj tlačili v žepe. Prigovarjala sem mu, da je že moški v letih, ki mu droge ne bodo pomagale. Ko sem bila ob njem, mi ga je sicer uspelo odvrniti od tega – plesala sva, se ljubila, hodila na izlete. Kar koli, da ne bi mislil na to. Bil je človek z neskončno zalogo energije,« pripoveduje.

»A samo da sem odvrnila pogled, že so ga pitali z drogo. S krek kokainom in angelskim prahom. Na to dvoje sem naletela na vsakem koraku. A komaj sem eno zalogo vrgla stran, že se je skrivnostno pojavila nova. Ljudje so mu stalno dajali mamila. In to moškemu, ki se do svojih štiridesetih let drog niti dotaknil ni, zavzemal se je za izobrazbo in konec vojne!«

Njegova smrt je prišla nepričakovano. En dan je bil še čil in pri močeh, nekaj dni pozneje pa so najbližji pripravljali njegov pogreb. »To je povezano s tem, ker je želel poklicno malce izpreči,« pripoveduje Tomi Rae, prepričana, da bi prenekateri odgovor na vprašanja, povezana z Brownovo smrtjo, znal podati njegov menedžer David Cannon.


»James mi je le dan pred smrtjo povedal, da se želi preseliti v New York in si ustvariti novo življenje. Zaupal mi je, da želi igrati le še na skupnih koncertih. To je povedal tudi Cannonu. In 24 ur pozneje je bil mrtev.« Po tem telefonskem klicu je njegova vdova, ki je bila tedaj v rehabilitacijski kliniki, brž odletela domov, a le za to, da je naletela na zaklenjena vrata hiše. »Nekaj se je zgodilo, kar nihče ne želi, da bi izvedela. A kar koli se je že odvijalo, resnica bo prej ali slej bo prišla na plan.« Čeprav te ne bo izdal Cannon, ki je lani umrl, še prej pa bil tri leta v hišnem zaporu zaradi poneverjanja Brownovega denarja.
 

Mumificirano truplo

Tomi Rae so člani pokojnikove družine po zvezdnikovi smrti izrinili iz njihovega kroga. Vrgli so jo iz hiše, kjer si je s pevcem ustvarila dom, saj njun zakon naj ne bi bil veljaven, ker je bila prej poročena z drugim – a je bil njen prvi zakon razveljavljen –, čeprav s tem ni soglašal sodnik, ki jo je lani razglasil za vdovo po Brownu tudi na papirju.

»Ob njem sem bila, ko je imel raka. V desetih letih sem z njim preživela marsikaj nelepega in neprijetnega. Pomagala sem njegovim otrokom, čeprav mi je naravnost dejal, naj jim ne. A na koncu so me vsi ti ljudje izdali. Klicali so me mamica Rae, v resnici pa sovražili,« se ji trga srce. Delno od bolečine, delno od jeze.


»Želim si le, da bi bil pokopan, kjer si je želel. Njegovo trenutno počivališče je namreč zadnji kraj, kjer bi si želel biti.« Čeprav ni nedvoumno jasno, kje naj bi to bilo. Menda, ker se njegovi otroci ne znajo zediniti o pogrebu očeta. Leta 2007 naj bi ga pokopali v grobnico na posesti njegove hčere Deanne Brown Thomas v Južni Karolini, a po besedah Brownovega nekdanjega šoferja Williama Murrella naj bi bilo njegovo truplo še vedno na hčerinem domu. In sicer mumificirano, za kar naj bi odšteli okoli 140 tisočakov.