Njuna ljubezen je bila kot žareča strela. V hipu, ko je Prince leta 1989 uzrl takrat 16-letno Mayte Garcia, mu je zatrepetalo srce. A najsi so ga prevevale pohujšljive misli ali ne, poželenje je brzdal, čeprav je krasotica že v roku enega leta zaživela pod njegovo streho in z dovoljenjem njenih staršev tudi pod njegovo zakonsko zaščito. No, brzdal se je vsaj do njenega 19. leta, češ da je pri teh letih napočil čas, da začne jemati kontracepcijske tabletke. »Potrpežljivost se splača. Deveti januar 1993 – nisem več devica,« je zaupala svojemu osebnemu dnevniku, v katerega je še tri leta pisarila o sreči in ljubezni, ki ju je v njej vzbujal glasbenik. Jeseni 1996, ko je že več kot pol leta nosila poročni prstan, pa je v dnevnik lahko zlila le neutolažljivo žalost in bridkost, ki še danes živita v njenem srcu. Star komaj šest dni je namreč odšel s sveta njen prvorojenec, sad ljubezni z danes že skoraj leto dni pokojnim legendarnim pevcem.
Kaznoval jo je
za vsak kilogram
Vse se je začelo z videokaseto. S posnetkom Maytejinega trebušnega plesa, ki ga je zvezdniku poslala kar njena mama Janelle, da bi tako lahko po koncertu pokukali še v zaodrje. »Oči je imel naličene, obdajal ga je vonj ženskega parfuma, nosil je visoke pete. Pa vendar je izžareval več moškosti kot vsi njegovi varnostniki skupaj,« se prvega srečanja v prihajajočih spominih spominja Garcijeva, ki je tudi sama na pevca naredila neizbrisen vtis. Še istega večera jo je poklical, klici so se nato ponavljali vsak večer, že kaj hitro pa se je preselila na njegovo posest Paisley Park. »Zvečer sem mu plesala, spala sva vsak v svoji spalnici, zjutraj pa je pekel palačinke,« piše o njunem takrat še nedolžnem odnosu. Njuna medsebojna naklonjenost pa je bila vendar očitna, tudi ko je postala zvezda njegovih nastopov – a ji kot plesalki vseeno ni prizanašal, temveč pazil na njeno težo, jo kaznoval za vsak pridobljeni kilogram ali če jo je zasačil pri skrivnem lizanju stepene sladke smetane.
Devetnajstica je bila prelomna. Tedaj sta njun odnos iz platonske namreč ponesla na seksualno raven, na valentinovo leta 1996 pa jo je popeljal še pred oltar. Takrat je bila njuna sreča že dvojna, saj je v trebuščku novopečene žene raslo novo življenje. Žal pa je bila brezskrbna blaženost le kratkega roka. Krvavitve med nosečnostjo so nakazovale, da je morda nekaj narobe, zaradi česar so zdravniki bodočim staršem predlagali amniocentezo. »Nikakor,« je zdravnikov predlog zavrnil Prince. Ne le ker poseg spremlja možnost splava, temveč tudi – in morda predvsem – iz verskih prepričanj. »Vrnila sva se domov in molila. Prince skoraj prepričan, da bog ne bi dopustil, da se otročičku kaj primeri.« Ko je naslednji ultrazvok pokazal, da se malček lahko rodi kot pritlikavec, je zvezdnik zgolj odmahnil z roko. »To lahko sprejmeva. Med vsem, kar je možno, je to tisto, edino, kar naju ne plaši.« Nadaljnje besede, da so genske abnormalnosti, ki jih zaznavajo, lahko precej hujše in lahko ogrozijo dojenčkovo življenje, je kar preslišal. Vnovič je zavrnil amniocentezo.
Šestnajsti oktober 1996 je bil najlepši dan zvezdnikovega življenja. Sicer mesec prezgodaj je na plan pokukal njegov prvorojenec Ahmir, kar v arabskem jeziku pomeni princ. »Izraz na moževem obrazu – čisto veselje in brezmejna sreča.« To pa je trajalo le nekaj prvih trenutkov. Dokler močna svetloba ni osvetlila novorojenčka in se je poprejšnje Princeevo vzhičenje spremenilo v grozo. »Zvit je bil v klobčič, boril se je za vsak vdih. Rodil se je brez vek, da so bile njegove oči izbuljene, suhe, pogled prestrašen. Rodil se je s pfeifferjevim sindromom, redko gensko motnjo.« In čeprav so zdravniki v naslednjih dneh poskušali vse mogoče, rešitve zanj ni bilo.
Pestovala
žaro s pepelom
»Zašili so mu oči. Ga intubirali. Hranili po cevkah. Vsak dan je šlo kaj narobe. Ko se je po šestih dneh boril za zrak, sem zdravnike vprašala, ali bo kdaj odšel od tu. Odgovor sem poznala.« Ahmir je sicer prišel domov, v dom, ki ga je pričakoval s tolikšnim veseljem in pričakovanjem, a prišel je v žari. »Ne vem, koliko dni sem ležala v postelji in pestovala žaro s sinovim pepelom,« piše in nadaljuje, da nikoli ni prebolela izgube. Kot je prepričana, je tudi Prince ni. Česar se je še dodatno zavedla dva tedna po sinovi smrti, ko je videla, s čim se je zvezdnik ukvarjal v dneh, tednih pred rojstvom. Skrivaj, da tega ni izvedela, je namreč ustvarjal in opremljal otroško sobico. »Stala sva sredi raja za otroke, polnega igrač. Soba je imela vse, kar potrebuješ, in več. Manjkala je le tista najpomembnejša stvar. Otrok.« Nato sta kljub še vedno odprti rani poskušala vnovič ustvariti življenje, a jima to očitno ni bilo namenjeno. Kajti čeprav je Mayte vnovič zanosila, je spontano splavila. »Izguba dveh otrok je bila več, kot je najina ljubezen lahko prenesla.« Tako sta po treh letih zakona, leta 1999, podpisala ločitvene papirje. Čeprav ljubezen nikoli ni izginila, z njo le živeti nista mogla. »Bil mi je vse. Ljubila sem ga takrat, ljubim ga danes in ljubila ga bom vedno. A zdaj je končno z najinim sinkom,« je dejala lani, ko je legendarni glasbenik v 58. letu zapustil svet.