VERNI

Zvezdniki sanjali o duhovnikih in nunah

Objavljeno 18. marec 2013 12.09 | Posodobljeno 18. marec 2013 12.09 | Piše: E. B.

Številni zvezdniki so v mladosti razmišljali, da bi življenje zapisali veri. Anjelica Huston je tako kljubovala očetu, Danny Boyle je bil ministrant.

Eva Mendes bi postala nuna, če bi bil to plačan poklic.

S čim bi se ukvarjali filmski velikani, če bi jim sreča obrnila hrbet in jih ponujene priložnosti ne bi popeljale do zvezd? Če verjamete ali ne, številni bi se zapisali veri.

Tom Cruise verjetno ni nikakršno presenečenje: najslovitejši in zagreti pripadnik scientološke doktrine je bil že v najstniških letih naklonjen pobožnosti in se je šolal v katoliških ustanovah, kjer je prejemal tudi cerkveno štipendijo – in Cerkev bi bila nedvomno njegov dom in kruh, saj bi postal duhovnik, če ga ne bi usoda pri devetnajstih ponesla v Hollywood, kjer je danes eden najbolje plačanih igralcev! Oče Francis Principe je imel največji vpliv nanj med odraščanjem, od nekdaj zatrjuje Martin Scorsese: režiserski veteran je v mladosti obiskoval katoliške šole in se spogledoval z življenjem, zapisanem bogu. Pozneje ga je huda astma ovirala pri vsakdanjih dejavnostih, zato se je kratkočasil z gledališčem in branjem, ki sta ga nazadnje le potisnila v filmski poklic, v katerem pa se pogosto ukvarja tudi z versko tematiko.

Novopečena oskarjevka si je zlati kipec prislužila z vlogo prostitutke, pred leti pa je Anne Hathaway sanjarila, da bo nekoč nuna! »To sem si zelo želela, hkrati pa sem razmišljala o igralstvu. Drugi poklici me sploh niso zanimali, torej sem imela samo dve možnosti: film ali Cerkev!« Tudi seksi Eva Mendes je nekoč razmišljala, da bi svoje življenje zapisala katoliški veri – a si je premislila, potem ko je izvedela, da nune prav nič ne zaslužijo.

Anjelica Huston, domnevno edina prava ljubezen Jacka Nicholsona, je obiskovala cerkev, da bi kljubovala ateističnemu očetu, konjiček pa se je potem sprevrgel v resne karierne odločitve, ki pa jih je vendarle premagal igralski talent. Danny Boyle pa je razmišljal mnogo bolj praktično: angleški režiser, ki je odraščal v strogem katoliškem okolju, je v mladosti osem let preživel kot ministrant in razmišljal o poklicu duhovnika, a je nazadnje sklenil, da je povsem vseeno, če postane režiser: »Nobene razlike ni, oba drugim ukazujeta, kaj naj delajo in kako naj razmišljajo.« 

Deli s prijatelji