BEOGRAD – Smrt kosi med srbskimi igralci. Marca je boj z boleznijo izgubil Dragan Nikolić, a še ni bil mesec naokoli, ko je srbska igralska scena izgubila še Marinka Madžgalja. Nato so k večnemu počitku položili še verjetno najplodovitejšega jugoslovanskega igralca Velimirja Bato Živojinovića. »Bil si nam kot brat, oče, učitelj, hvala, da smo te lahko poznali in s teboj igrali,« se je od legende tedaj poslovil igralski kolega Milorad Mandić - Manda. In zdaj je odšel še on. Predvčerajšnjim ga je sredi predstave na odru namreč izdalo srce in srbska igralska srenja je kljub hitri zdravniški pomoči izgubila še enega velikana. Štiri legende v štirih mesecih.
V sredo, 15. junija, pozno popoldne se je v beograjskem kulturnem centru Vuka Stefanovića Karadžića vse odvijalo tako, kot se za premierno predstavo otroške predstave Peter Pan spodobi. Vse je vrvelo, mali gledalci so komaj čakali, da se dvigne zavesa.
»Začetek je bil kot vedno, prve četrt ure je bilo vse v redu. Nato pa je na oder v vlogi kapitana Kljuke prišel Manda in se iznenada zgrudil. Mislili smo, da je to del igre, a ko so prižgali luči, smo vedeli, da nekaj ni v redu,« je dejala gledalka. Nato je na oder že pritekla Miloradova žena Anastasija, zavesa je padla, gledalci so morali zapustiti dvorano, prihitela je prva pomoč. Reševalcem kljub vztrajnim poskusom oživljanja ni uspelo rešiti igralca, ki ga je izdalo srce. Star je bil 55 let, rodil se je 3. maja 1961.
Zaradi ljubezni do igre tvegal bes staršev
Mandić, po rodu Beograjčan, je živel za gledališče in igro. Po enem letu je zapustil študij elektrotehnike in se prijavil na študij igre. »Ko sem zaradi sprejemnih izpitov prišel v ožji izbor, sem bil navdušen. A so me malo za tem starši že vrgli iz hiše, čeprav so mojo odločitev nato sprejeli,« se je spominjal temeljnega kamna svoje igralske kariere.
V dobrega četrt stoletja se je pojavil v več kot 60 filmih, v spomin se je najbolj vtisnil s kultnim filmom Lepe vasi lepo gorijo, čeprav je nepozaben vtis naredil tudi na mlajše, predvsem kot voditelj televizijskega otroškega šova S one strane duge (Na drugi strani mavrice) v 90. letih.
»V srcih ljudi je z vlogami v filmih, na televiziji in v gledališču pustil neizbrisne sledi. Življenje je preživel na gledaliških deskah, ki jih je najbolj ljubil, in tam tudi umrl. Zaradi njega smo se smejali in jokali, zdaj še poslednjič,« se je nenadoma umrlemu zvezdniku že poklonil srbski premier Aleksandar Vučić.
Mandića niso oboževali le gledalci, temveč je bil izjemno cenjen tudi med stanovskimi kolegi. Čeprav ga je smrt zgrabila prezgodaj in nenadoma, mu je najbrž vseeno uspelo uresničiti življenjski cilj, poslanstvo. »Na meni je, da naredim nekaj, kar me bo preživelo, kar bom zapustil prihodnjim generacijam,« je dejal. In zapustil je veliko.
