Zobozdravnik bo kmalu kloniral Johna Lennona

Odkar je škotskim znanstvenikom pred 17 leti uspelo klonirati prvega sesalca, je njihova ovčka Dolly zanetila žgoče debate o možnostih in tudi o etičnosti kloniranja ljudi, četudi se je perečnost tega vprašanja zdela oddaljena še za skoraj svetlobna leta. A vendar so se tovrstne razprave že lani močno razmahnile, ko je znanstvenikom vendarle uspelo s kloniranjem ustvariti človeške matične celice. To je bil velikanski preboj v genetiki, ob katerem se je kanadski zobozdravnik Michael Zuk začel nasmihati, saj se mu je zazdelo, da so njegove sanje že skoraj na dosegu roke. »Moj cilj je imeti DNK Johna Lennona,« je dejal Kanadčan, ki želi identično kopijo enega največjih glasbenikov vseh časov nato vzgajati kot lastnega sina.

Bil je glasbeni genij, eden najboljših tekstopiscev in glas legendarne liverpoolske četverice The Beatles, ki je z močnim čutom za sočloveka in pravico zaplaval globoko v vode političnega in mirovnega aktivizma, dokler niso njegovega življenja pred 34 leti ugasnili streli Marka Chapmana. Pa vendar je Lennon živel naprej, v ljudskih srcih in svoji glasbi, kar pa v očeh kanadskega zobarja nikakor ni dovolj. Dovolj bi bilo le, če bi Lennon – ali pa vsaj njegova identična kopija – znova tlačil tla, kar je, tako je prepričan vsaj on, le še vprašanje časa. »Znanstveniki se sicer še vedno spopadajo z nekaterimi težavami pri kloniranju živali, a jim je vseeno uspelo ustvariti živalske klone. Ko pa odpravijo še zadnje težave, bo gotovo sledilo kloniranje ljudi,« je dejal Zuk, ki je pred dvema letoma na dražbi odkupil kočnik legendarnega pevca. Od zvezdnikove nekdanje gospodinje Dorothy Jarlett, za 33 tisočakov, za kar upa, da se mu bo kmalu pošteno obrestovalo. »Imeti popoln dostop do njegovega genskega materiala bo vredno milijone.« Četudi mu ne gre zgolj za denar, saj si želi Lennona številka 2 – ali pa Lennona številka 3, če kloniranje v prvo ne bo uspelo – vzgajati kot svojega otroka. Če pa mu bo pri izpolnitvi sanj želela ponagajati vlada, bo pač odšel v državo, kjer bo kloniranje ljudi dovoljeno.

Nekateri morda mislijo, da je vdihnil malce preveč smejalnega plina, toda on meni, da se bo zadnji smejal, ko bo z napredkom genetike iz kočnika ustvaril glasbenikovega dvojnika. »Kot moj sin bo. Čeprav mislim, da zaradi tega ne bom upravičen do njegovega imetja – to bo prešlo v njegove roke ob njegovi polnoletnosti.« Ob čemer so se mu vsaj okvirni načrti za vzgojo že izoblikovali, saj mu bo vsekakor plačal ure učenja kitare. »Upam le, da ga bom lahko obvaroval cigaret in drog.«