BERLIN – Svet je pretresla z zgodbo o otrocih s postaje Zoo, zdaj je spisala še avtobiografijo o svojem odraslem življenju, ki bo izšla oktobra: Christiane Felscherinow, bolj znana kot Christiane F., je zaupala, da se njen boj z odvisnostjo nikoli ni končal, že skoraj 40 let je namreč ujeta v svet alkoholne, heroinske in narkotične omame.
Pri 14 odvisna od heroina
»Mnogi so menili, da ne bom doživela 50. leta, a sem še danes tu,« pravi 51-letnica, ki je odraščala v Berlinu v nasilni družini. Oče, odvisnik od alkohola, jo je redno pretepal, starši pa so se še pred Christianinim najstništvom ločili. 12-letnica se je v klubu blizu doma zbližala z nekoliko starejšimi mladostniki in poskušala hašiš, kmalu se je začela poigravati z LSD in različnimi tabletami, pri 14 pa je bila že odvisna od heroina, s katerim se je preskrbovala tudi s prostitucijo. Postala je redna obiskovalka zloglasne železniške postaje, 1978., ko ji je bilo 15 let, pa je med sojenjem pričala proti nekemu spolnemu izprijencu in mamilarju. Pritegnila je pozornost novinarjev revije Stern, ki sta jo prepričala o intervjuju, njene pretresljive zgodbe z Zooja, ki sta jih redno objavljala, pa sta kmalu združila v danes kultni knjigi Mi, otroci s postaje Zoo.
Ugrabila sina
Delo, prevedeno v več jezikov, je izšlo v več milijonih izvodov in po njem so posneli tudi film. Christiane je ob polnoletnosti prejela honorar 200.000 evrov, od takrat ji pripada še 20.000 na leto: najstnica je v osemdesetih, po objavi knjige, okusila tudi zvezdniški status, saj so jo vabili na televizijske intervjuje, preizkusila se je celo kot igralka in glasbenica, a v zakulisju je bila še vedno – zasvojenka, ki se je le za kratek čas zmogla odpovedati mamilom. Nekaj časa je živela v ZDA in Grčiji, 1993. pa se je vrnila v domovino in med enim od poznejših programov odvajanja od mamil zanosila. Leta 1996 je rodila sina, a ji ga je 2008 socialna služba odvzela: Christiane ga je ugrabila in z njim pobegnila v Amsterdam, po nekaj mesecih pa se je vendarle vrnila v domovino in otroka izročila oblastem. Te so ji dve leti pozneje odvzele pravico do skrbništva zaradi uživanja alkohola in domnevno tudi heroina. »Bila sem prepričana, da se mi bo življenje obrnilo na boljše, ko bom postala mati, a se to ni zgodilo,« v novi knjigi, Moje drugo življenje, pojasnjuje Christine, ki kljub vsemu opozarja, da so bila poročanja o njenem uživanju mamil pogosto pretirana, saj takšne količine droge, kakršno so mnogi navajali, ne bi preživel nihče.
In zakaj je spisala novo avtobiografijo? Ker ljudi takšne stvari preprosto zanimajo, pove neposredno – njeno življenje pa se je začelo obračati na bolje šele dobrih 30 let po tem, ko je zapustila postajo Zoo, priznava: zdaj je odločno vključena v metadonski program, podpira pa tudi sklad, ki pomaga otrokom narkomanov.