V ZDA se te dni spominjajo legende. Njegovi predniki so bili ekonomski migranti, pred revščino in lakoto so se na prehodu stoletij z revne Sicilije prepeljali prek velike luže v obljubljeno deželo. V drugi generaciji v Ameriki je enemu od njih uspelo seči po zvezdah. To je srečna zgodba ameriškega pevca stoletja Franka Sinatre, ki bi letos praznoval stoletnico. Možakar, ki je mislil, da jo bo dočakal, je v življenju prodal 800 milijonov plošč in igral v 60 filmih. Zaradi značilne barve in izraznosti so ga poimenovali preprosto Glas – The Voice.
Rodil se je 12. decembra 1915, umrl 14. maja 1998. Na velikem spominskem koncertu se mu je te dni v Las Vegasu poklonilo mnogo zvezdnikov, med njimi Lady Gaga, Celine Dion, Zac Brown, Harry Connick Jr., Tony Bennett, Alicia Keys, John Legend, Adam Levine, Carrie Underwood in Usher.
Frankieboy, kot so večno mladostnega zabavljača še klicali, je večini ostal v spominu odet v temen smoking, s prižgano cigareto in kozarcem ognjene vode ali martinija v roki. Kot mnogo velikih ljudi je bil nizek in droben, ne posebno lep, a so ga ženske vseh starosti oboževale. Živel in deloval je v zlati dobi Las Vegasa in Hollywooda, simboliziral je oboje in bil zaslužen za svetovni vzpon ameriške zabavne industrije.
Svet je v zlati dobi klasične odrske zabave obdaroval in očaral še s 150 glasbenimi albumi in vse življenje spretno prikrival telesno hibo, počen bobnič in brazgotine po licu, ki jih je dobil pri dramatičnem porodu s kleščami. Frankieboy ni bil priden otrok, prej pretepač in nemiren duh, ki so ga kmalu spodili s šole, pa ga ni pogoltnila ulica, saj se je hitro znašel kot pojoči natakar za 15 dolarjev na teden, ki je pel in zabaval tudi za toplo malico in cigarete. Prve plošče niso šle za med, ob koncu druge svetovne vojne pa je bil že tako priljubljen, da so njegove nastope praviloma spremljali neredi, ko navdušene oboževalke niso hotele zapustiti dvorane.
Pri FBI je imel debel dosje
Sinatra se ni uklonil rock'n'rollu, ki ga je imel za ubog, nasilen hrup, raje je ostal pri džezu in šel k filmu, kjer mu je na mah uspelo v vojnem spektaklu Od tod do večnosti (oskar za stransko vlogo).
Iznašel je velike revijske predstave, močno je obogatel. Sodelovanja z mafijo mu niso nikoli dokazali, a ga ni težko prepoznati v liku zabavljača Johnnyja Fontana v knjigi in filmu Boter. Pri FBI je imel debel dosje, nenehno je prejemal hude grožnje, leta 1963 so mu ugrabili sina. Najprej je s svojo priljubljenostjo podpiral demokrate in Johna F. Kennedyja, proti koncu življenja se je vse bolj nagibal k republikancem in slavil hollywoodskega kolega Ronalda Reagana.
Bil je štirikrat poročen, zakoni so se končali nesrečno, celo v globokem sovraštvu. Kratko razmerje je imel tudi z Marlene Dietrich, ki je celo menila, da je bil Frankie mercedes med moškimi. Med vonjavami mu je ugajala sivka, za svoj rojstni dan je rad obdaroval druge, se ga spominja sopotnik Kirk Douglas, ki je tri dni pred Sinatrovo 100-letnico upihnil 99 svečk.
Čeprav se svet naglo spreminja in pozablja, bo ostal zapisan kot pevec, igralec, režiser, dirigent, producent, avtor pesmi, skratka eden najuspešnejših hollywoodskih umetnikov vseh časov. Legendarna so bila njegova srečanja z jack danielsom, martiniji in šampanjcem ter testeninami. Romantik Frank se je s četrto ženo poročil v morju belih orhidej. Z odra se je umaknil že leta 1972, s hčerko Nancy je zapel o škornjih, pozneje se je še vrnil z Angel Eyes, a ZDA in svet so postali drugačni.
