Nič ni gostejšega od krvi, močne družinske vezi pa se ne pretrgajo niti ob sporih, ki nobeni družini niso tuji. Tako je vsaj v idealnem svetu, v katerem so otroci v očeh staršev popolna bitja – najlepša, najpametnejša in sposobna doseči vse, kar si zastavijo, starši pa otrokom steber opore, na katerega se naslonijo v težkih trenutkih in s katerimi želijo deliti vse lepo. Toda resničnost je pogosto obrnjena slika sanjskega sveta, kjer zamere in nesoglasja okrnijo družinske odnose, med starši in otroki pa lahko zazeva prepad, ki ga ne more premostiti noben most več. »Na telefonski tajnici sem ji puščal sporočila, ji pisal pisma in ji ob božiču pošiljal čestitke, a zanjo sem mrtev,« je medijem potožil Mark Evans, ki bi naredil vse, da bi njegova zvezdniška hči Adele znova odprla srce in ga spustila v svoje življenje. »Ni mi mar za denar in njen zvezdniški status. Nazaj si želim le hčerko in biti dedek svojemu vnuku.«
Adele Laurie Blue Adkins je odraščala brez očeta, saj je ta pri njenih treh letih odšel iz družine. »Nisem bil vzoren oče. Daleč od tega. A vseeno sva ohranjala stike, in ko sem ji poskušal razložiti, zakaj sem jo pustil samo z mamo, mi je dejala le, da me ima rada. Zgradila sva lep odnos in nihče ni bil bolj vesel njenega uspeha kot jaz,« se spominja odnosa s prvorojenko, ki je v odtujenem očetu našla najbolj gorečega oboževalca. A je ta pred dvema letoma prekršil sveto pravilo in z rumenim tiskom spregovoril o svoji slavni hčeri, ki se je tedaj z albumom 21 čez noč prelevila v svetovno glasbeno senzacijo, katere ime so imeli vsi na koncu jezika. »Poskušal sem jo priklicati in se prepričati, da lahko odgovorim na par vprašanj. A bil sem prepričan, da bi mi dala zeleno luč, saj sva želela skupaj opraviti intervju,« se usodnega pogovora, ki je zacementiral njun odnos, spominja Mark. »O njej nikoli nisem rekel žal besede, zato me je globoko prizadelo, da me je povsem odrezala od sebe.«
Želi si zakopati bojno sekiro
Zunanji opazovalec, ki ni seznanjen z vsemi dejstvi, bi ledeni odnos med zvezdnico in očetom brez globljega premisleka pripisal Evansovi sebični odločitvi pred dvema desetletjema, da še ni pripravljen na očetovstvo. A njegovi srbeči podplati, ki so Otočanko angelskega glasu oropali očetovske figure v najnežnejših letih, sodu niso izbili dna, saj je bila kaplja čez rob njegovo razpravljanje s predstavniki medijev o njenem življenju. »Ravno sem premišljevala, da z očetom obnovim odnos, ko je vse zavozil. O njem ne želim nikoli več slišati niti besede, saj me nič ne bi moglo bolj razbesneti kot dejstvo, da me je prodal medijem. Če ga še kdaj vidim, mu bom pljunila v obraz.« Zaradi česar dolgojezični oče že dve leti sledi hčerini zgodbi o uspehu, zasebnem in poklicnem, tako kot milijoni drugih. Prek televizije in časopisja. »Vedel sem, da je spoznala fanta. A ko sem slišal, da je noseča, me je novica udarila kot strela z jasnega. In od tedaj si ne želim drugega kot zakopati bojno sekiro,« je še pridal Mark, ki je obupal nad telefonskimi klici in pismi ter se – kot zadnji izhod iz godlje – obrnil na medije. Z upanjem, da bo vendar slišala njegovo rotenje in mu oprostila.
Oktobra je sicer prvič postal dedek, vendar vnučka še nikoli ni videl in je o imenu ugibal kot ves preostali svet. Ter v tabloidih tudi prvič uzrl malčkovo ime (novopečena mamica ga še ni potrdila). Angelo James. »Iz medijev nisem izvedel le, da je noseča, temveč tudi vnukovo ime. Nisem prepričan, zakaj je izbrala ime James – morda po Jamesu Bondu. A od kod je potegnila ime Angelo, se mi tudi sanja ne,« je potožil užaloščeni dedek in pridal, da so se mu zdaj razblinili vsi upi, da bi z izborom imena počastila očeta in dedka, s katerim naj bi si bila zelo blizu. »Upal sem, da ga bo imenovala John, po mojem očetu. To ne bi ogromno pomenilo le meni, temveč tudi njenemu dedu, ki ga je oboževala.«
