Zdravniki zašuštrali pevko Sinead O‘Connor

Obupana irska pevka Sinead O'Connor se vdaja samopomilovanju in malodušju, ker nikomur zanjo ni mar. »Povsem sama sem. A žal je to zgodba mojega življenja. Po vseh teh letih in po vsem, kar sem dala, bi nekomu morala kaj pomeniti!« je z bolniške postelje zapisala zvezdnica, ki kar na družabnih omrežjih prosi družino, znance in oboževalce, naj ji pošljejo rožo ali morda kar cel šopek, ki bi ji vsaj malce razsvetlil turobne dneve.

Vse ji gre narobe, še operacija je bila polomija

Štirje zakoni so ji splavali po vodi. Že leta se bori z depresijo in bipolarno motnjo. Najmanj dvakrat si je poskusila vzeti življenje, na družabnih omrežjih je že večkrat razglabljala o samomoru. Nato pa je po treh letih ginekoloških tegob lani prestala še histerektomijo, operacijsko odstranitev maternice, zdaj hodi na hormonsko nadomestno terapijo. 
»Nadomestno hormonsko terapijo priporočam iz vsega srca. Čeprav so mi jo zdravniki na Irskem odsvetovali, so mi jo ameriški vendar omogočili pred dvema tednoma, in že sem kot nova oseba. Spet sem podobna sama sebi!« se je navduševala pevka. Toda nato je šla iz še neznanega razloga znova pod nož, a operacija ni bila uspešna. Kot pravi, se je ponovila zgodba njenega življenja, četudi je bila prepričana, da bo šlo vse kot po maslu, saj je operacijo – tako je objavila sama – opravil kar robot. »Po operaciji se počutim obupno. Izgubila sem ogromno krvi, po nesreči so mi zarezali v jetra. Grozno slabotna sem.«

Njeno zdravstveno stanje se je po prihodu domov še poslabšalo. »Na urgenco moram. Nekaj je močno narobe z jetri, vse me grozljivo boli. Niti dihati ne morem več zaradi bolečin,« je zapisala. Nato, ko je spet pristala v bolnišnici, pa jo je nekaj še precej bolj zabolelo kot telo. Šok, potem ko se je zavedela, da je čisto sama in da ni nikogar, ki bi sedel ob njeni bolnišnični postelji ter jo držal za roko.

Leto za treznost

Glede na leto, ki je za njo, je Sinead prepričana, da je čudež, da je sploh še živa. A vendar je v minulem letu opravila tudi nalogo, ki jo navdaja s ponosom. Po 30 letih nenehnega zakajanja z marihuano ji je zdaj po zdravljenju na rehabilitacijski kliniki vendar uspelo, da dneve preživlja brez zvijanja in kajenja omamnih smotk. 
»Mimogrede, če niste vedeli, bila sem na odvajanju. Trideset let sem bila zadetek, zdaj pa lahko s ponosom rečem, da pri testiranju urina na droge ne bi več pogrnila, temveč bi ga opravila z odliko,« je našla svetlo točko. Zaveda pa se, da bi s preveliko lahkoto lahko zavila nazaj na stara pota, zaradi česar se je odločila prihodnje leto, vseh 12 mesecev, preživeti v posebni ustanovi, ki ji bo zaradi zdravega okolja pomagala, da na poti treznosti ostane tudi v prihodnje. »Naslednje leto bom živela v treznem, čistem življenjskem okolju. Ne gre za kliniko za odvajanje od zasvojenosti. Ustanova je še najbolj podobna domu, le da ti je na voljo podporni sistem,« še pravi glasbenica, ki je kar sama sebi čestitala, ponosna na svoj dosežek. »Štiriintrideset let sem preživela v glasbeni industriji. Ob tem pa še zadnje leto, ki je bila navadno sranje. Čudež je, da nisem bila že na vseh drogah, ki obstajajo.«