Zažgala obleko, prerezala žile

Bila je prikupna Dorothy v kultnem muzikalu Čarovnik iz Oza, njen angelski glas pa še 46 let po njeni smrti odmeva in navdušuje. A kot je bila Judy Garland že skoraj nacionalni zaklad, tako je bila tudi »zmešana, zahtevna in izjemno talentirana odvisnica«, ki ni mogla preživeti dneva brez odmerka tablet, ki jih je po grlu splaknila z vinom. Tako vsaj trdi njena nekdanja agentka Stevie Phillips, ki je spomine na življenje v senci ene največjih zvezdnic minulega stoletja ujela med platnice prihajajočih spominov Judy in Liza in Freddie in David in Sue. »Pokazala vam bom žensko, katere um so uničili tablete in alkohol.« Nevaren koktajl je uničil več kot le pevkin um, saj ji je dolgoletna odvisnost pri komaj 47 letih skopala prerani grob.

Strah pred samoto

Igralskih spretnosti se je učila skupaj z brezčasnimi lepoticami, kot so Ava Gardner, Lana Turner in Elizabeth Taylor, v krogu katerih se je vselej počutila kot grdi raček. Čeprav je njeno ime zagotavljalo polne kinematografe in žvenketanje novcev, jo je občutek manjvrednosti globoko zaznamoval. Vse, kar si je želela, je namreč bilo, da bi jo kdo resnično ljubil. »Nikdar se ni počutila lepe niti ni teh besed nikoli slišala. Zaradi življenjskih izkušenj je postala nesrečna, sumničava, občasno celo zlobna,« piše Phillipsova, ki so se ji poti z Garlandovo križale na začetku 60. let, ko je zvezdnica poskušala obuditi svojo skoraj že mrtvo kariero. Zaradi uživanja tablet in alkohola pa tudi nepredvidljivosti je Hollywood nanjo namreč pozabil, Judy pa se je v osami zatekla še v objem hrane. In takšno, pozabljeno in pretežko, jo je izvohal agent Freddie Fields ter ji, če izgubi nekaj kilogramov, obljubil vrnitev pod žaromete. »Tedaj sem začela delati zanjo. Urejala sem ji nastope, se dogovarjala z novinarji, ji sledila na vsakem koraku, saj se je že nevrotična bala biti sama s seboj,« se začetkov sodelovanja spominja Stevie. Garlandovi ni uspela velika vrnitev in njeni demoni so jo gnali v samopogubo.

Poskus samomora

Bilo je nekega dne leta 1961. Phillipsova je svoji varovanki v newyorškem hotelu Plaza pomagala pri oblačenju, ko si je ta zaželela cigarete. »Vzela je škatlico vžigalic, jo prižgala, nato pa namesto cigarete hotela zažgati sebe. Zaprasketali so manjši plameni, ko sem v grozi zagrabila odejo in z njo gasila ogenj, ki je že požiral njeno modro obleko. Judy pa je nato le površno pogledala svoje rahlo ožgane noge in mi dejala, da je morda bolje, če si natakne hlače.«

Kot je nonšalantno odpravila nevarno eksperimentiranje z ognjem, si je podobno lahkotno le par mesecev pozneje pred Steviejinimi očmi vzdolž arterije zarezala v zapestje. In se, ko je kri škropila njeno zaupnico, le smehljala. »Moje roke, lasje, vse je bilo prekrito s krvjo. Od groze sem okamnela, za Judy pa je bilo to nekaj vsakdanjega.« Kmalu je spoznala, da je pevka tako privabljala pozornost in manipulirala. Le tako je lahko privabila pozornost ljubimca Davida Begelmana, ki ji je prisegal, da bo pustil svojo ženo, a tega nikdar ni storil. Kot tudi ni storil ničesar, da bi ji pomagal. »Ko si je prerezala žile, je skupaj z zdravnikom prišel v njeno hotelsko sobo, nato pa ji je dal nekaj denarja za nakup zapestnic, ki bi skrile povoje. Nihče je ni hotel zapreti v bolnišnico in ji zagotoviti prave pomoči, saj jim tako ne bi mogla nositi denarja.«

Kakršna mati, takšna hči

Dolgčas lahko ljudi privede v dejanja, ki jih sicer morda ne bi naredili. Judy je vsekakor našla nenavaden ventil za preganjanje zdolgočasenosti – malce lezbičnega ljubimkanja in otipavanja v zasebnosti limuzine. »Vozili sva se na predstavo, ko je njena roka zašla na moje koleno, nato pa me je zagrabila za mednožje in se mi nasmehnila. Moje telo je v trenutku postalo togo, skoraj sem nehala dihati in poskušala zbrati pogum ter besede, naj preneha, da tega ne počnem. A ostale so v moji glavi, jezik sem imela kot zvezan,« pripoveduje Stevie, v kateri se je dolgoletna očaranost nad zvezdnico tedaj razblinila: »Seks v avtu z Judy Garland nikakor ni bil ustrezno zdravilo za preganjanje dolgčasa.« Kljub temu je bila še nadaljnja štiri leta njena pomočnica in zaupnica, nato je kot agentka pod svoje okrilje vzela Judyjino hčer, Lizo Minnelli. Prišla je z dežja pod kap, saj je Minnellijeva sledila materinemu zgledu. V vsem, tudi odvisnosti. »Tudi Liza je postala odvisnica in hranjenje zasvojenosti je zanjo postalo tako pomembno kot dihanje. Pomembnejše od ljudi v njenem življenju.«