Razvajeni, privilegirani od rojstva in z že uhojeno potjo. Te oznake najpogosteje spremljajo podmladek hollywoodskih zvezdnikov. A čeprav je Scott Eastwood na svet privekal legendi filmskih platen, kulturni ikoni in simbolu moškosti Clintu Eastwoodu, ki ima za pasom štiri oskarjevske kipce in tri zlate globuse, je mladec prepričan, da ga nikakor ni moč ukalupiti kot razvajenega bogataškega smrkavca, ki mu je bilo vse prineseno na zlatem pladnju. Nasprotno, biti sin enega od največjih igralcev vseh časov se je zanj izkazalo kvečjemu za prepreko. Prav zaradi slavnega očeta ga namreč nihče v Hollywoodu ni vzel resno. In četudi se je v igri nato že dokazal, se v filmski meki še vedno najdejo ljudje, ki nanj nočejo pogledati kot na resnega igralca.
Na avdicije z materinim priimkom
Preboj je doživel leta 2004 v plesnem filmu You got served, pa vendar se v odjavni špici ne blešči Eastwoodov priimek. Da bi se ognil opazkam nepotizma, si je za avdicije prisvojil materin dekliški priimek Reeves. Ko si je še utiral pot v igralsko srenjo in je komu prišel na ušesa njegov za hollywoodske razmere že plemiški izvor, so ti zavijali z očmi. »Ko sem v Hollywoodu poskušal dobiti delo, me nihče ni vzel resno. Odslovili so me, češ da sem Clintov sin, ne pa igralec. In nekateri se še danes tako vedejo. Bil sem prepričan, da mi prav zaradi očeta nikoli ne bo uspelo v filmu, kaj šele obstati v tej industriji,« pripoveduje Scott, ki se je pojavil tudi na avdicijah za tako rekoč vse filme, v katerih je režijsko taktirko prevzel Clint. A bil vseeno ničkolikokrat zavrnjen. Kot tudi Clint ni poskušal uporabiti svojega vpliva, da bi sinka potisnil v kako zasedbo. »Stvari ne delujejo tako. Oče ne more le dvigniti telefonske slušalke in zahtevati, da se mi dodeli vlogo.« A tudi ko bi se dalo ubrati bližnjice, mu strogi oče tega nikoli ne bi dopustil. »Nikoli mi ni dal niti centa. Vse sem si moral prislužiti. Bil je strog, zahteven oče, a morda me je prav to vzpodbujalo. Pri 14, morda 15 letih mi je pokazal, kako se dviguje uteži, mi dal še nekaj napotkov, nato pa me prepustil samemu sebi. Naj delam.«
Za sabo si želi pustiti sledi
Ni bil prepričan, ali mu bo kot igralcu uspelo. A se vendar zdi, da stopa iz očetove sence, sploh ko je nedavno dobil vlogo v megauspešni franšizi Hitri in drzni. Ki pa mu nikakor ni padla v naročje, saj je tudi omahoval, ali naj se kljub spodbudam svojega agenta sploh udeleži avdicije, saj ga je ta spomnila, čemu potrebujejo novega igralca. V prvih sedmih filmih je namreč blestel njegov dolgoletni prijatelj Paul Walker, čigar življenje pa je tragično ugasnilo v grozni prometni nesreči pred dobrimi tremi leti. »Bil mi je kot brat in mentor. Zato se mi je zamisel, da bi nastopil v filmu, v katerem je zaradi Paulove smrti zazevala praznina, zazdela preboleča. A bolj ko sem razmišljal, bolj sem imel občutek, da bi si Paul tega želel,« pripoveduje postavni zvezdnik, ki je med snemanjem nato doživljal čustvene viharje. »Bili so dnevi, ko sem čutil njegovo prisotnost na prizorišču. Tedaj so me preplavila čustva, da me je že bolelo, tako sem ga pogrešal. Morali smo prekiniti, da smo se posedli z Vinom Dieslom, Michelle Rodriguez in Tyresom Gibsonom ter se ga spominjali, si pripovedovali zgodbe o njem.« A čeprav upa, da je s svojo igro upravičil zaupanje in častno zastopal pokojnega prijatelja, si želi, da ne bi bila le igra tisto, po čemer se ga bodo ljudje spominjali. »Ne želim, da se me spominjajo kot bogatega, uspešnega igralca. Želim, da se me spominjajo kot nekoga, ki je delal, kar je ljubil, in se je dotaknil človeških življenj. Le redkočesa se bojim, a tisto, česar me je na smrt groza, je, da ne bi v življenju ljudi pustil nikakršnih sledi in bi preprosto zdrsnil v pozabo.«
.
