IGRALEC

Zapeljivi Irec že mesec dni pijan

Objavljeno 25. maj 2015 19.05 | Posodobljeno 25. maj 2015 19.05 | Piše: T. P.

Jonathanu Rhysu Meyersu so začeli celo prodajalci alkohola zapirati vrata.

Pred katerimi notranjimi demoni beži Jonathan Rhys Meyers?

V pomečkanih in umazanih oblačilih, pri čemer je bila zadrga na hlačah odprta, se je opotekal po londonskih ulicah. Mastni lasje so zmršeno štrleli na vse strani, upadel obraz pa je še dodatno senčilo vsaj dan, če ne več dni staro strnišče brade. V plastični vrečki steklenica vodke, v roki še ena, odprta, neučakano pa je poskušal malce žgoče pijače spraviti po grlu kar z zamaškom steklenice namesto s kozarčkom. Skratka, podoba od alkoholne omotice odvisnega brezdomca. A pogled od blizu razkrije Jonathana Rhysa Meyersa, hollywoodskega lepotca, za katerim vzdihujejo ženske in ki zapeljuje z velikanskih reklamnih panojev, televizije in velikega platna.

Moral bi leteti na krilih sreče. Zapeljivi Irec, ki si je v miniseriji Elvis prislužil zlati globus in se v seriji Tudorji kot kralj Henrik VIII. okitil z vrsto nominacij zanj, se je namreč nedavno zaročil z mikavno Maro Lane, kar trije njegovi filmi pa bodo še v tem letu uzrli luč kinematografov. A namesto brezkrajne radosti so v zvezdniku znova začeli rohneti notranji demoni, ki so ga v preteklosti, v zgolj petih letih, kar trikrat spravili med zidove rehabilitacijske klinike. Očitno dokaj neuspešno, saj se je, sodeč po fotografijah, znašel sredi vrtinca samouničenja. Tako pogubnega, da so začeli celo londonski prodajalci alkohola pred njim zapirati vrata. »Že več let je naša dokaj stalna stranka, a pred slabim mesecem smo mu prenehali streči. Ni bil v dobrem stanju, že prišel je pijan,« je povedal Muhammad Ejaz, šef trgovinice Londis. Kar pa je bil le odmev drugega, češ da je bil Meyers »pretekli mesec vseskozi pijan, zaradi česar so mu, v njegovo dobro, nehali streči. A žal poišče drugega, ki mu je pripravljen prodati alkohol.«

Prepoved letenja z United Airlines

Ni prvič, da se je igralec znašel v primežu alkohola. Prvič ga je steklenica privedla v rehabilitacijsko kliniko leta 2005, znova dve leti pozneje, za srečnega pa se očitno ni izkazal niti njegov tretji poizkus leta 2009. Ne nazadnje sta to dokazali aretaciji pred osmimi in štirimi leti, zaradi pijanskega razgrajanja so mu pri letalski družbi United Airelines do konca življenja prepovedali vstop na njihova letala, leta 2011 pa so ga z rešilcem prepeljali v bolnišnico zaradi suma poskusa samomora. »Bil sem divji. Bolj divji skoraj ne bi mogel biti. Zaradi lastnih neumnosti sem se večkrat znašel na naslovnicah, bodisi ker so me pijanega zaradi kaljenja javnega reda in miru prijeli na letališču bodisi ker sem se tepel s policisti. A vsega tega se naslednji dan skoraj nisem spomnil, s čimer je skoraj v celoti izginil tudi čut za odgovornost,« je predlani priznal temnolasec in pridal, da sta ga na pravo pot usmerili šele skrb najbližjih in malce zrelosti. »Z leti sprevidiš, kakšne neumnosti si počel. A ne zabolijo te posledice, ki bi jih lahko nosil, ampak dejstvo, da tako prizadeneš svojo družino in prijatelje. Norost me je začela ločevati od mojih dragih,« je modroval Jonathan, ki pa mu vsemu navkljub ni uspelo pobegniti prekletstvu alkohola. Morda tudi zato, ker je nanj padlo že v njegovih najrosnejših letih.

Mama denar zapila, zato je za hrano kradel

Otroštva ni imel rožnatega. Oče je pri njegovih treh letih zapustil njegovo mater in preostale tri sinove, ki so nato komaj shajali. Nenadoma samohranilka Mary ni več znala obdržati ravnotežja in je uteho iskala v alkoholu, zanj je zapravila vsak belič, mladega Jonathana pa prisilila v življenje na robu. »Bil sem izjemno spreten tatič. Nato pa sem iz revščine prilezel v blišč,« pravi lepotec, ki so ga v najstniških letih vrgli iz šole, a sta lakota po uspehu in očiten talent naredilia svoje. Žal pa nista razgradila njegovih notranjih negotovosti. »Večina igralcev ne verjame, ko jim rečete, da so čudoviti. A vseeno morajo to slišati, vselej znova,« je povedal zdaj že pokojni Christopher Crofts, ki je Meyersa v mladosti vzel pod zaščito in nato s svetovanjem ter prebiranjem scenarijev prevzel vlogo njegovega de facto agenta. Zvezdnikov znanec je pridal, da je »Johnny vedno hodil po robu. Imel je težko otroštvo, divji je, malce zmešan. A tudi neizmerno ambiciozen. Vprašanje, ki se nam je postavljalo, je bilo – katero pot bo ubral?« In to se verjetno znova sprašujejo. Mu bo uspelo pobiti demone in zablesteti ali ga bodo ti požrli in prepustili pogubni spirali alkoholizma?

Deli s prijatelji