Za vselej utihnil glas
 čudaškega izumitelja

Dolgih 37 let je nastopal v vlogi Normana Clegga v britanski seriji Last of the Summer Wine, petnajst let pa je govoril skozi plastelinastega čudaškega izumitelja Wallacea, ki si življenja brez sira niti zamisliti ni znal in ki mu je na vsakem koraku sledil zvesti psiček Gromit. In prav vloga slednjega je Petru Sallisu prinesla svetovno prepoznavnost, slavospev kritiške srenje in nesmrtnost. Kajti četudi je britanski zvezdnik v častitljivem 97. letu zdaj za vselej zaprl oči, njegov glas ne bo potihnil. Prek kratkih filmov studia Aardman bo zabaval tudi prihodnje generacije in večno živel v pustolovščinah, prigodah in nezgodah animiranih junakov Wallacea in Gromita.

Igral za vojake

Nameraval je slediti očetovim stopinjam po poti bančnega menedžerja, a je hitro spoznal, da službo v banki, ki mu nikakor ni ustrezala, črti, hkrati pa ga je vleklo v sfere zabavljaštva, čeprav je bil prepričan, da si tako nikdar ne bo mogel služiti kruha. A je zanj nato poskrbela usoda. Z izbruhom druge svetovne vojne je domovini služil kot radijski inštruktor v bazi britanskega vojnega letalstva RAF Cranwell, kjer je spoznal producenta Petra Bridgea, ta pa mu je ponudil njegovo prvo vlogo v igri za razvedrilo vojakov. Nato v še eni in še eni, da je po koncu vojne zbral pogum in začel slediti sanjam o igralski karieri.

Začel je na gledaliških deskah, od tam odskočil na male zaslone in na začetku 70. let dobil vlogo, ki mu je spremenila življenje. Vlogo Clegga, ki jo je igral od začetka serije Last of the Summer Wine leta 1973 pa vse do sklepnega dela leta 2010. »Ta vloga mi je dobesedno spremenila življenje,« je pred časom priznal Sallis, četudi ga svet morda bolje pozna po glasu čudaškega izumitelja v animiranih filmčkih Wallace in Gromit, od katerega si spočetka ni preveč obetal. Tedaj je le privolil v željo animatorja Nicka Parka, da liku Wallacea, ki je zrasel v njegovih mislih, posodi glas. V zameno je zahteval le, da petdesetaka nakažejo dobrodelni ustanovi po njegovi presoji. To je bilo daljnega leta 1983, kratki animirani filmček pa si je šele šest let pozneje utrl pot na velika platna. In zatresel svet. Odnesel bafto in dobil oskarjevsko nominacijo, prvemu pa sta sledila še dva, oba nagrajena z oskarjem za najboljši kratki animirani film. Leta 2005 sta Wallace in Gromit zaživela še v animiranem celovečercu, prav tako nagrajenem z oskarjem, ob tem da je tedaj Sallis domov odnesel nagrado annie za najboljšo igro. Nato je svet kot glas Wallacea razveseljeval še dvakrat, nazadnje leta 2010, tik pred devetdesetletnico, ko se je zaradi slabega zdravja upokojil. Zdaj je mirno umrl doma, v krogu najbližjih. »Hvaležen sem in počaščen, da sem toliko let lahko sodeloval z njim,« se je zvezdniku poklonil Park in dodal, da je bil Sallis od samega začetka njegova prva in edina izbira za obuditev Wallacea.