TRENING

Za vlogo naredi 2000 trebušnjakov na dan

Objavljeno 26. april 2015 00.10 | Posodobljeno 26. april 2015 00.12 | Piše: T. P.
Ključne besede: jake gyllenhaal

Jake Gyllenhaal je pridobil 13 kilogramov teže in dodatnih 15 kilogramov mišic.

Jake Gyllenhaal.

Izžareva prvobitno živalsko moč. Vsak njegov gib je skrbno premišljen, načrtovan in usmerjen. Na njegovi koži, ki se napenja čez že skoraj pretirano izklesane mišice, se svetlika sloj potu. Obraz, skrivenčen v grimaso, mu kazijo modrice, na prebiti ustnici pa se kažejo sledi krvi. To je prizor, ki v nas bolšči s plakatov in napovednikov za prihajajoči film Southpaw, v katerem se Jake Gyllenhaal poda na življenjsko pot mladinskega boksarskega prvaka v srednji kategoriji Billya Hopa Velikega. A vendar o igralčevi običajni suhljatosti ni niti sledi več, kot bi ga požrl zloben, kitast bojevniški stroj. »Spremenili smo ga v zver. Kajti le boksar lahko razume, koliko je treba žrtvovati, da postaneš boksar,« je povedal režiser Antoine Fuqua. »Na tisoče ur preživiš v telovadnici, v vsako poro se ti zažre znoj drugih ljudi in tvoj lasten. In to bo v filmu,« pa je pridal Gyllenhaal, ki je v mesecih pred začetkom snemanja v telovadnici resnično skoraj že spal.

Šest ur treninga

Če si želi igralec čim bolj realistično upodobiti svoj filmski lik, ne zadostujejo zgolj spretne roke maskerjev. Dovolj ni niti drastična sprememba videza. Živeti, čutiti, misliti moraš kot filmski alter ego, se vanj spremeniti. Nič več in nič manj je od sebe zahteval hollywoodski zvezdnik, ko si je na pleča naložil naporno nalogo boksarskega šampiona. »Ni dovolj, da si videti kot boksar in se pretvarjaš, da si on, saj je izjemno pomemben tudi vidik že skoraj nečloveškega telesnega napora in spretnosti. Če želiš upravičiti svoj lik, kateri koli, moraš verjeti, da bi lahko obstajal v njegovem svetu. Imeti moraš njegovo samozavest, saj je drugače vse le izguba časa,« pravi Jake, ki je že pol leta pred začetkom snemanja dihal tako, kot mu je narekoval njegov trener, nekdanji boksar Terry Claybon, ki je igralca prignal do meja njegovih zmožnosti in čeznje. Začela sta dokaj lagodno, s tremi uri treninga na dan. Uro in pol zjutraj, uro in pol popoldne, kar sta po dveh mesecih že podvojila. Vsak dan, brez izjeme, je tri ure zjutraj posvetil boksanju, popoldne pa je tri ure delal vaje za moč in kardiovaje ter gradil kondicijo. V to niso bile vštete seanse desetin, nato stotin in na koncu 2000 trebušnjakov na dan. »Treninga sva se lotila postopno, vsak dan posebej, saj takšne telesne pripravljenosti ne pridobiš čez noč. A na koncu je delal po 2000 trebušnjakov na dan,« je strog režim razložil Terry, navdušen nad igralčevo izjemno predanostjo.

Bruhal od napora

Verjetno so redki igralci, ki so pripravljeni storiti skoraj vse, da bi se čim bolj postavili v kožo svojega lika. In mednje vsekakor spada Gyllenhaal, za sedmo umetnost pripravljen trpeti in že dobesedno bruhati žolč in drobovje. »Gledal sem ga, kako bruha in se bori z omedlevico. Gledal sem ga, kako v trebuh dobiva udarce, zaradi katerih je klecal in se razmazal po tleh boksarskega ringa. V film je vložil svoje srce in več ne moreš zahtevati od nikogar,« je bil režiser navdušen nad svojim izborom za glavno moško vlogo, v imenu katere Jake ni osvajal zgolj sveta telesne vzdržljivosti, temveč se je, da bi mu boksarskega prvaka uspelo čim bolj prepričljivo odigrati, poglabljal tudi v umetnost pretepanja v boksarskem ringu. S Claybonom sta osvajala boksarske tehnike, ritem in koordinacijo udarcev, pomembnost pravega trenutka vsakokratnega zamaha.

Dolginast, malce moten najstnik v filmu Donnie Darko. Štiri leta pozneje, leta 2005, izklesan ameriški vojak v filmu Marinec. Še lani, v filmu Nightcrawler, pa mršav, slaboten novinar Lou, zaradi katerega je svojo telesno težo oklestil za kar 13 kilogramov. »Lou je bil dobesedno in v prenesenem pomenu vedno lačen. Zato sem tudi samega sebe spravil v stanje nenehne lakote.« To je za svetlobna leta oddaljeno od stanja, v katero je skoraj nemudoma po koncu snemanja skočil zavoljo vloge krepkega boksarja. Sprva je namreč moral nazaj pridobiti izgubljene kilograme, nato pa na kosti dodati še 15 kilogramov čistih mišic. Toda tega – o tem so prepričani vsaj strokovnjaki za zdravje – nikakor ni mogel narediti po do telesa prijazni poti. Menijo, da je bil poleg tega, da je pretirano treniral, na visokobeljakovinski dieti z vsaj dvainpolkrat višjim dnevnim vnosom beljakovin od priporočenega. Dodali so, da tako drastična nihanja v telesni teži in že srhljive telesne metamorfoze nikakor ne morejo biti zdravi in lahko na telesu pustijo dolgoročne posledice. 

Deli s prijatelji