Vse življenje se je ogibal nabojem: sprva osemnajst let kot pripadnik chicaške policije na oddelku za rope, nato pa – sicer pod okriljem varnostne mreže namišljene resničnosti filma – kot detektiv, predstavnik zakona ali član mafijske družine. Dennis Farina je skoraj pet desetletij spretno bežal pred izstrelki, v 70. letu starosti pa je bil zanj usoden krvni strdek v pljučih. »Njegova nenadna smrt nas je ohromila in globoko užalostila,« je dejal Dick Wolf, izvršni producent serije Zakon in red, v kateri si je hollywoodska legenda nadela podobo detektiva Joeja Fontane. A ta je bila le ena izmed podob karakternega igralca s srebrnimi kodri, z razbrazdanim obrazom, vedno urejenim brki in močnim dialektom rodnega Chicaga, ki je svojim televizijskim in filmskim alter egom z obeh strani zakona vdahnil pridih resničnosti.
Šele ko nekaj dobro poznaš, lahko to tudi prepričljivo odigraš. O tem je bil prepričan tudi hollywoodski zvezdnik, ki je s tridesetletno kariero v svetu sedme umetnosti vsekakor pustil pečat, bodisi kot policist bodisi kot gangster. Kot kateri izmed likov, ki jih je v življenju, preden ga je odkrila filmska kamera, spoznal do obisti. »Srečal sem se z vrsto različnih značajev, vsak dan sem spoznal tudi 10 ali 20 različnih osebnosti, zato sem se ljudi naučil brati in z njimi tudi ustrezno delati,« se je dela v policijskih vrstah spominjal Farina, ki pa ga je usoda nato pripeljala na pot režiserja Michaela Manna. Da bi zaslužil nekaj dodatnih dolarjev, mu je pri filmu Tat pomagal kot strokovni policijski svetovalec, dokler ga niso zaradi njegovega surovega, nedeškega obraza iz zakulisja poklicali pred kamere. To je policistu, ki so ga stanovski kolegi zbadali zaradi nespretnega ravnanja s pištolo in ki je razmišljal o dodatni službi varnostnika, življenje v trenutku postavilo na glavo. Moški, ki mu je bila umetnost vedno španska vas, je nenadoma zaplaval v svet filma in zaradi njega kmalu predal policijsko značko, ki je bila skoraj dvajset let neločljivi del njegove biti. »Roke sem dvignil od varne, stabilne službe, zato sem moral biti povsem prepričan, da je to tisto, česar si resnično želim. Mislim, da se je na koncu vse odlično izteklo.« V tem se skriva več kot zgolj zrno resnice, saj je nastopil v več kot 70 nanizankah in filmih. Dejavnost, v kateri je najprej videl le zabavno pot, da si malce odebeli denarnico, se je izkazala za dobičkonosno poslanstvo.
Mesec za Jamesom Gandolfinijem |
Z mafijskim videzom je bil več kot primeren za vloge gangsterja, delo na strani zakona pa ga je izvrstno pripravilo za realistične upodobitve dobrih fantov. »Vedno sem dobival podobne vloge. Verjetno zaradi videza, ki ga ne morem spremeniti, kot tudi izkušenj, ki so me oblikovale v človeka, kakršen sem. Verjetno moraš, preden postaneš igralec, najprej živeti,« je dejala legenda, ki se mu v mlajših letih ni niti sanjalo, da bo postal eno izmed velikih imen filmske meke. »Kot otrok sem gledal filme s Humphreyjem Bogartom in z Jamesom Cagneyjem, a nikoli si nisem mislil, da bom to počel tudi sam.« Najbliže igri je prišel v srednji šoli, ko se je pridružil igralski zasedbi za šolsko predstavo, a z enim samim ciljem – da spozna lepa dekleta. Igranja tedaj seveda ni vzel resno in so ga že po enem dnevu prosili, naj si poišče drug konjiček.
