»Počni letisto, kar ti veleva srce,« je eden najbolj znamenitih stavkov, ki jih je v prekratkem življenju izrekla lady Diana Spencer. Teh besed se je držala. Ni se jim izneverila niti po tem, ko je prisegla večno zvestobo najbolj zaželenemu samskemu moškemu v Veliki Britaniji, valižanskemu princu, ne tedaj, ko je zaradi svojeglavega vedenja nanjo pritiskal ves britanski dvor, s kraljico Elizabeto II. na čelu.
Nekateri menijo, da je bil prav njen uporniški duh, in ne nesrečno naključje, tisti, ki ji je izkopal prerani grob. Diana, ena od petih otrok grofa Edwarda Spencerja in Frances Ruth Burke Roche, je bila tih in zadržan otrok. Čeprav so ji bila zaradi plemiškega rodu odprta vsa vrata in se je družila in igrala s člani kraljeve družine, tudi s Charlesom, se v visoki družbi nikoli ni počutila zares doma. Edini trenutki, ko je z njenih lic izginila rdečica zadrege in so ji oči zažarele v pristnem veselju, nesamozavest pa je izginila, kot da je nikoli ne bi bilo, so bili tisti, ki jih je preživela v družbi otrok.
Nič čudnega torej, da se je sčasoma odločila za poklic vzgojiteljice v vrtcu. A usoda ji ni namenila skromnega, tihega življenja. Ko je nastopil čas, da se princ Charles poroči (v poroko naj bi ga prisilila mati Elizabeta II.), se je nežna Spencerjeva hči zdela idealna kandidatka za zakon. Poroka je bila dru- žabni dogodek desetletja, v živo ali po televizijskem prenosu so jo spremljali milijoni z vsega sveta. Vse mladenke so zavidale v čudovito belo obleko z razkošno tančico oviti nevesti, ki ji je uspelo ujeti princa. Princa! A ta je bil nesmrtno zaljubljen v drugo in zakon je bil vse od začetka obsojen na propad. Nesrečna v zakonu je svoje poslanstvo našla v materinstvu in humanitarni dejavnosti. V glavah ljudi je premikala meje: brez rokavic se je rokovala s hudimi bolniki (rokovanje z obolelim za aidsom je povzročilo pravi šok), stiskala v objem revne, nepomembne in uboge, jim pomagala mimo uradnih dolžnosti in točila solze ob njihovih žalostnih usodah.
V devetdesetih letih je zakon postajal vse bolj nevzdržen. Konec leta 1995 je Buckinghamska palača javno objavila kraljičino pismo Charlesu in Diani, v katerem jima je svetovala ločitev. Par je ubogal kraljico: ločitev je postala veljavna leto pozneje. Zgodaj zjutraj leta 1997 je Diana s svojim takratnim izbrancem, sinom egiptovskega milijonarja Dodijem Al Fayedom, sedla v črnega mercedesa S280 in se odpravila proti Parizu, iz katerega je nameravala k otrokoma v London. V prometni nesreči, ki se je zgodila v pariškem predoru Pont de l'Alma, povzročil pa jo je njun pijani voznik, sta umrla oba – on na kraju nesreče, ona pozneje, v bolnišnici.
