Umetniška integriteta in ustvarjalnost sta dve od najvišjih vrednot v svetu umetnosti, medtem ko je plagiatorstvo že skoraj podobno smrtnemu grehu. In medtem ko se je Shii LaBeoufu, zvezdniku filmske franšize Transformerji, pogledalo skozi prste, ko je polnil rumene strani s svojimi vročekrvnimi izpadi in pretepaškimi izgredi, se je igralec zdaj znašel sredi vrtinca, ki ga lahko posrka in izpljune. Njegov avtorski kratki film Howard Cantour.com, ki ga je premierno prikazal na festivalu v Cannesu ter požel pohvalne kritike, menda ni zrasel na igralčevem zelniku, ampak v glavi umetnika Dana Clowesa, čigar idejni prispevek ni bil omenjen niti z besedo. Še več, Clowes še nedavno niti vedel ni, da si je LaBeouf prisvojil njegov strip Justin M. Damiano ter ga spremenil v 11-minutni filmček.
LaBeouf je za sedmo umetnost pripravljen narediti skoraj vse. Njegova potreba, da mu nič in nihče pri umetniškem izrazu ne pristriže kril, je celo tako goreča, da je pri nedavnem von Trierjevem filmu Nimfomanka prestopil meje med filmom in pornografijo, se pred kamerami spustil v nesimuliran seks in tako žrtvoval dveletno zvezo z dekletom. Toda četudi je umetnost tedaj postavil pred ljubezen, njegova umetniška žilica očitno ni tako močna, da bi bil lastnoročno sposoben ustvariti avtorski film. Kajti medtem ko so se na mladega igralca, ki je na režiserski stolček prvič sedel že leta 2004, po premiernem prikazu v Cannesu spočetka zgrinjale zgolj pohvale kritikov, so blogerji in poznavalci stripovske umetnosti nemudoma, ko je film pred par dnevi prišel na splet, odkrili nezmotljive podobnosti med LaBeoufovim »izvirnim« delom ter grafično novelo, ki jo je pred šestimi leti ustvaril Clowes. Podobnosti namreč mejijo že na preslikavo.
»Spremenil je ime glavnega junaka, medtem ko je strip uporabil za scenarij. Clowesove dialoge je uporabil besedo za besedo, nikakršnega dvoma ni, da je to lahko napisal le Clowes. Vse skupaj nasprotuje logiki in dobremu okusu ter je neokusno,« se je nemudoma oglasil Clowesov založnik Eric Reynolds. »Bil sem, milo rečeno, šokiran, ko sem spoznal, da je scenarij in celo nekatere vizualne elemente iz osebne zgodbe, ki sem jo napisal pred šestimi ali sedmimi leti, prodajal kot svoje. Niti sanja se mi ne, na kaj je ob tem mislil,« pa se je odzval Clowes.
Javno opravičilo
V luči obtožb plagiatorstva se je Shia svojim 67.355 sledilcem na tviterju nemudoma opravičil, da se je »kot ljubiteljski ustvarjalec filma v svojem navdušenju med ustvarjalnim procesom malce izgubil in ob tem pozabil pripisati zasluge zaslužnim ljudem«, hkrati pa pridal, da »plagiatorstvo sicer ni ustvarjalno delo, toda če ustvariš nekaj novega in drugačnega, četudi si pri tem od nekod črpal navdih, to vsekakor je ustvarjalnost«. Toda četudi je zvezdnik z javnim opravičilom poskušal popraviti svoje napake in je končno priznal Clowesov prispevek, se oškodovanemu avtorju vendar osebno ni opravičil. »Njegova grafična novela me je navdihnila. Vedel sem, da lahko na njeni osnovi ustvarim ganljiv kratek film, mi je pa iskreno žal, da sem ga pozabil omeniti v odjavni špici in da je nastal nesporazum, da so nekateri mislili, da sem film napisal sam,« je še potvital igralec, a pri mnogih znova pritisnil na napačne tipke. Navsezadnje je odjavna špica najmanj nakazovala na to, da je LaBeouf avtor, vrhu vsega pa je imel med številnimi intervjuji več priložnosti, da pripiše zasluge tudi Clowesu. »Ne vem več, kaj je bolj skrb vzbujajoče. Plagiatorstvo ali njegovo prepričanje, da lahko vse skupaj omili in jo celo odnese brez kazni. Slava je v njem očitno vzbudila lažen občutek varnosti,« se je še oglasil Reynolds in pridal, da Clowes že razmišlja, ali naj zvezdnika zvleče na sodišče ali ne.
Rjavolasec se je na obtožbe povzemanja in nedovoljenega objavljanja tujega dela, zaradi česar mu grozi (najmanj) tožba in finančna kazen, odzval, da je »preprosto zaje…«. Četudi se je zdaj izkazalo, da ni bilo prvič, da si je zamisli skoraj dobesedno sposodil od drugod. Tudi njegova stripa Let’s (frick)ing party in Stale N Mate menda nista igralčevo izvirno delo, temveč si je – spet brez priznavanja zaslug – marsikaj sposodil od Charlesa Bukowskega in Benoîta Duteurtra.
