Vroče: trdi, da je bila v postelji nadev med glasbenikoma

Mick Jagger in David Bowie. Oba velikana glasbene industrije, genija na svojem področju, ki pa nista omrežila zgolj množic, pač pa tudi drug drugega. Vzajemno sta se navduševala, zaradi česar so že zdavnaj začele krožiti govorice, da sta pred desetletji iz okvirov platonskega prijateljstva zaplavala tudi v vode telesnih užitkov, kar pa sta oba vselej in vztrajno zavračala. Na njuno telesno razmerje je v svoji avtobiografiji namignila Bowiejeva prva žena Angie, povsem neprikrito se je o tem v sicer neavtorizirani biografiji o frontmanu legendarnih Rolling Stonesov razpisal Christopher Andersen, zdaj pa sta govorice o ljubimkanju glasbenih velikanov potrdila še Bowiejeva nekdanja ljubimka Ava Cherry in njegov osebni stražar Stuart George. Prva iz prve roke, saj se je v postelji znašla med obema, drugi pa je stal pred zaprtimi vrati, ko sta Jagger in Bowie uživala v trojčku z za zdaj še anonimno pevko.

Pisalo se je leto 1972, ko je tedaj komaj 19-letna Ava na zabavi Stevieja Wonderja naletela na svojo usodo. Se prvič zazrla v Bowiejeve oči. »Bil je visok, čeden, z rdečimi lasmi, ki so mu štreleli na vse konce. In ko je spregovoril s svojim britanskim naglasom, se mi je skoraj zmešalo,« se spominja noči, ki se je nadaljevala z zasebno večerjo in v njegovi hotelski sobi privedla do neizogibnega. »Ljubila sem se s tem neverjetnim moškim. Tedaj je bilo zame vsega konec, povsem sem bila ujeta v njegove mreže,« četudi je že naslednje jutro doživela hladno prho. V sobo, kjer je doživela čudovito noč, je namreč pristopicala neznanka, začela pevca objemati in poljubljati. »Ko me je predstavil, me je vljudno pozdravila. Se vedla, kot da je to nekaj povsem običajnega, in po četrt ure odšla,« ko ji je ljubimec povedal, da je spoznala njegovo ženo. »Ne skrbi, imava odprt zakon,« je glasbena legenda poskušala pomiriti Cherryjevo, ki je, slepo zaljubljena, tedaj postala njegova ljubimka in spremljevalni vokal. »Ujemala sva se. Med nama je bila povezava, kakršne nisem doživela z nobenim drugim moškim.« Kljub temu da ga je morala deliti ne le z ženo, pač pa tudi z drugim moškim. Z Mickom Jaggerjem, pevčevim dobrim prijateljem. »Lahko rečem le, da sem se z obema ljubila. Bilo je čudovito, tako, kot mora biti – vsak je bil na svojem koncu in počel, kar naj bi počel,« pripoveduje Cherryjeva in dodaja, da so temu, da so se skupaj vdajali strasti, pravili piškotek. »Jaz sem bila slasten nadev med obema.«

Romance konec, ko jo je preselil k ženi

Da je imel Bowie precej svobodnjaške poglede na ljubezen, ni nobena skrivnost. Kar je vedela in sprejemala tudi Angie, dokler ni prestopil nevidne meje in Ave nastanil v njunem domu, s čimer je izbruhnil pekel. »Angie je kričala, metala stvari vanj, bila je razjarjena. Do tedaj je namreč mislila, da sem le še ena v vrsti njegovih žensk, ki se jih hitro naveliča. S tem pa ji je pokazal, da se je med nama rodila ljubezen. Želela je, zahtevala, naj odidem,« se Ava spominja začetka konca njune ljubezenske afere. Čeprav tudi njegov zakon ni obstal, saj sta David in Angie pet let pozneje, 1980., podpisala ločitvene papirje.

Bowie in Jagger zavrnila Nureyevega

Zgodbice o Bowiejevem spolnem razvratu so razvpite, že skoraj legendarne, svoje v zakladnici spominov pa nima zgolj Cherryjeva, pač pa tudi moški, ki je 14 let skrbel za zvezdnikovo varnost. Njegov osebni stražar Stuart George, ki je številne noči skrbel, da glasbene ikone niso motili med divjimi nočmi, pogosto v znamenju kokaina in orgij. »Bila so 70. leta, ko je bilo vse dovoljeno,« se je razgovoril ostareli Stuart in v spominih zataval v noč, ko se je Bowieju na zabavi v newyorškem hotelu pridružil Jagger in »precej znana britanska pevka, vsi trije pa so končali v garderobi, polni Bowiejevih kostumov. Sam sem moral stati pred vrati in poskrbeti, da jih nihče ne zmoti«. In zmotiti jih je želel nihče drug kot sloviti ruski baletnik Rudolf Nureyev. »Moram biti tam z njimi,« je dejal varnostniku v polomljeni angleščini ter si poskušal utreti pot v garderobo, a vse prošnje so pri Georgeu naletele na gluha ušesa. »Imel sem ukaze. Prepovedal sem mu vstop. Vljudno.« Pri čemer še sklene, da je skrivnostna trojica po kakšnih 20 minutah vendar odprla vrata in se vrnila na zabavo. »Na obrazih so imeli velikanske nasmeške. Bilo je povsem jasno, kaj so počeli.«