NASLEDNIK

Vinetou bo po novem Albanec

Objavljeno 03. september 2015 20.24 | Posodobljeno 03. september 2015 20.24 | Piše: A. G.

Mladi albanski igralec ne pozna legendarnega Apača in ni bral Karla Maya.

Po nedavni smrti francoskega igralca Pierra Bricea, ki je nesmrtnemu Apaču dal podobo, so Nemci na starih prizoriščih na Hrvaškem začeli snemati novega Vinetouja. Po dolgem iskanju (pravijo, da domala po vsem svetu) so v medijskem koncernu RTL prepoznali reinkarnacijo izmišljenega, a najbolj slavnega poglavarja severnoameriških Apačev v 32-letnem albanskem igralcu Niku Xhelilaju. Že pred časom so za njegovega belega brata Old Shatterhanda (ob Briceu ga je nekoč igral Američan Lex Barker) našli 48-letnega zvezdnika kriminalne nanizanke Prizorišče Wotana Wilkeja Möhringa. Režiser Philipp Stölzl, med drugim je posnel spektakel o Goethejem življenju, je z izborom para zelo zadovoljen, producenti si manejo roke, saj so prepričani, da jim bo uspela podobna uspešnica, kot so bili filmi iz 60. let minulega stoletja, zelo priljubljeni tudi v takratni Jugoslaviji. Med drugim zato, ker so jih posneli na območju tedanje države, prizorišča so bila tudi v Sloveniji.

Prvič slišal za Karla Maya

Xhelilaj se je pojavil šele, ko so v ekipi že skoraj obupali, tridelni televizijski spektakel pa naj bi začeli predvajati že konec prihodnjega leta. Te dni so se snemanja začela, iz stare garde sodeluje starosta tedanjih lopovov Mario Adorf, le malo spremenjena so prizorišča na nekdanjih lokacijah, ki so pri južnih sosedih postala svetišča obsedencev s kavbojkami in dobro obiskane turistične točke. Novi Vinetou se rad pohvali, da z vlogo ni obremenjen in da ni videl nobenega od legendarnih filmov, kaj šele da bi prebral kaj od Karla Maya, zdaj pa spoznava, kakšna velika zgodba, pravcato ljudsko gibanje, ki obstaja do današnjega dne, je saga o poglavarju Meskalerov, ki ga je vodila utopična vizija o bratstvu med rasami in ljudstvi, med narodi in celinami. Kako aktualno sporočilo!

Novo produkcijo ob italijanskih špageti vesternih najbolj znane evropske različice te zvrsti že dolgo napovedujejo, še spomladi so pridobili soglasje, da bi v novi filmski različici vlogo Vinetoujevega očeta prevzel že 86-letni Brice, ki so ga za naslovno vlogo pred desetletji odkrili zgolj po naključju. Lepo poglavarjevo sestro Nšo Či, ki se nesmrtno zaljubi v bratovega belega pobratima, igra mehiška lepotica Iazua Larios. S sedeža zasebne medijske družbe iz Kölna sporočajo, da novo trilogijo sestavljajo filmi Winnetou in Old Shatterhand, Zaklad v Srebrnem jezeru in Poglavarjeva smrt, torej prvi trije deli stare filmske verzije, ki so jih po ogorčenih protestih navdušenega milijonskega občinstva ob poglavarjevi smrti podaljšali za šest filmov. Po navedbah RTL tokrat snemajo na območju Hrvaške, nekaj materiala bodo posneli v nemški pokrajini Nordrhein-Westfalen.

Stožice – mestece na Divjem zahodu

Klasiko so snemali med letoma 1962 in 1968 na 21 lokacijah v tedanji Jugoslaviji, in sicer na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Kosovu in v Sloveniji. Prizorišča so bila med drugim v narodnem parku Plitviška jezera, na Reki, v narodnem parku Paklenica, v narodnem parku na slapovih Krke, v Zadru in Omišu, Splitu, tudi v Dubrovniku, v Peći, celo v samostanu Dečani, v Podgorici, nekdanjem Titogradu, Ulcinju, pa v Postojni in celo Ljubljani. Slovenija je bila prizorišče za dva filma, drugi del Winnetouja in za Old Shurehanda. Tako sta se v Postojnski jami srečali Winnetou in Ribana ter stotnik Merril, na območju Javornikov pa se je poglavar spopadel z medvedom. Davno pred aktualnimi šerifi so v Stožicah snemali prizore iz Clintona in Mason Cityja na divjem zahodu, v Županovi jami pri Grosuplju pa prizore z banditi v filmu Labirintu smrti.

Bavarska Bavaria in Constantin Film sta takrat tesno sodelovala z Jadran filmom, s studii beograjskega Avala filma in slovenskimi studii Viba v Ljubljani. O njih je snemalec Michael Petzel leta 2002 objavil obsežno knjigo fotografij in spominov Pot k Srebrnemu jezeru. Že leta 1999 pa je posnel dokumentarni film po Vinetoujevih sledeh. V času nastanka filmov o Apačih so Nemci snemali še filme V divjem Kurdistanu (Karl May je podrobno opisal žalostno usodo ponosnega gorskega naroda) in V kraljestvu srebrnega leva, prizorišča so našli v Španiji, Bolgariji, za Dediščino Inkov celo v Peruju (Piramida sončnega boga) ter ZDA (Azteški zaklad). Misel o obnovi jugovesternov je stara, saj imajo zgodbe o rdečem in belem bratu kultni značaj in veliko sledilcev vse do danes, po Nemčiji se vsako leto zvrstijo številni Mayevi festivali in uprizoritve njegovih zgodb na prostem. 

Deli s prijatelji