STROKOVNJAK

Vesoljček E. T. je ostal brez očeta

Objavljeno 13. avgust 2012 17.47 | Posodobljeno 12. avgust 2012 23.52 | Piše: Emanuela Bubanj

V 87. letu starosti je umrl oče najslovitejšega vesoljčka Carlo Rambaldi.

Boj z dolgoletno boleznijo je izgubil oče E. T.: Carlo Rambaldi, strokovnjak za posebne učinke, je umrl v 87. letu starosti v svojem domu v kraju Lamezia Terme v italijanski Kalabriji.

Vsi, ki smo kdaj občudovali vesoljska, pošastna, velikanska, skratka, za ta svet kakor koli nenavadna bitja na platnu, trepetali pred njimi in morda z njimi sočustvovali, se moramo za prepričljive podobe zahvaliti prav velikemu ustvarjalcu Rambaldiju, ki si je s svojo nadarjenostjo pridobil zaupanje največjih režiserjev: izdelal je ključne vloge v remaku King Konga 1976. pod režisersko taktirko Johna Guillermina, v Osmem potniku (Alien) leta 1979 v režiji Ridleyja Scotta in najvidneje v megahitu E. T.: vesoljček s Stevenom Spielbergom.

Nagrajen s tremi oskarji

Sodelovanje se mu je še kako obrestovalo, kajti prav zgornji trije projekti so mu prinesli oskarje in druge ugledne nagrade za posebne učinke ter izjemno slavo, Rambaldi pa se je uveljavil kot utemeljitelj, pravzaprav kar čarodej v mehatroniki, zanimivi stroki, ki združuje mehaniko in elektroniko. In ko so pred leti začeli deževati digitalni čudeži ter ustvarjati povsem nenaravne učinke na platnih, je nemudoma popljuval sodobne tehnološke pogruntavščine: »Digitalizacija je osemkrat dražja od mehatronike. E. T. nas je stal milijon dolarjev, ustvarili pa smo ga v treh mesecih. Če bi že takrat imeli možnost računalniške izdelave, bi moralo pri projektu sodelovati najmanj 200 ljudi, ki bi potrebalo vsaj pet mesecev!«

Rambaldi se je rodil leta 1925 blizu Bologne in že kot otrok je zelo rad izdeloval igrače, domove in druga bivalna okolja za svoje junake ter risal domišljijske like. Leta 1951 je končal študij likovne umetnosti, s kinematografijo pa se je prvič srečal leta 1956, ko je izdelal zmaja za znanstvenofantastičen film. Prvi večji uspeh je doživel leta 1975 z italijansko grozljivko Globoko rdeče. Takrat je pritegnil pozornost Dina De Laurentiisa, ki mu je ponudil prelomno sodelovanje pri priredbi King Konga, pozneje pa je svoj pečat pustil še pri 30 filmih.

Deli s prijatelji