Iskrica je med njima preskočila že pred 17 leti, ko sta se prvič videli. Tedaj le za hip, v polnem nočnem klubu v Parizu, nato pa sta se uzrli šele osem let pozneje, ko se je naposled zgodilo to, kar jima je bilo očitno namenjeno.
»Čudovita oseba, navzven in navznoter. Obožujem jamice v njenih ličkih, ko se nasmeji. Ima meden glas in osebnost, ki temu ustreza,« je pred časom zaljubljeno šepetala nekdanja teniška zvezda Martina Navratilova, ki je svojo boljšo polovico našla v nekdanji misici Sovjetske zveze Juliji Lemigovi, s katero sta si decembra 2014 po skupnih osmih letih izmenjali zaobljube večne ljubezni. A čeprav ju ta še vedno greje tako silovito kot prvi dan, je njun odnos vendar kot vsak drug. Poln kompromisov in majhnih navad ljubljene osebe, ki ti pošteno načenjajo živce. »Obljubila si mi, na najin poročni dan, da twitter ne bo član najine družine,« je tenisačici vrgla pod nos žena, ki ima včasih občutek, da so v postelji trije. Ona, Martina in twitter.
V marsičem sta si podobni, kar ju je tudi združilo. »Prihajava iz podobnega okolja. Obe sva sanjali velikanske sanje in jih uresničili. In obe sva marsikaj prestali,« pravi Martina, ki je pri rosnih 18 letih iz komunistične Češkoslovaške pribežala v Ameriko in se povzpela na prestol najboljše tenisačice vseh časov. V ljubezni pa trpela muke, saj ni in ni našla prave. Še več, obe pomembnejši ženski njenega življenja pred Julijo, Toni Layton in Judy Nelson, sta jo po koncu ljubezni zvlekli na zatožno klop. Za piko na i pa so ji zdravniki pred sedmimi leti odkrili še raka na dojkah, a ga je kraljica Wimbledona premagala.
Tudi Julija je veliko pretrpela: njen komaj petmesečni dojenček je umrl v nepojasnjenih okoliščinah, očeta njenega otroka pa je ustrelila ljubimka med sado-mazo igricami. A vse to je preteklost. Ko ju je zadela kupidova puščica, sta obe začeli pisati novo, lepše poglavje.
V Julijinih očeh bi bila Martina popolna, ko bi le odvrgla svojo športno čepico in vsaj nekoliko omilila zasvojenost z družabnimi omrežji. Martina priznava, da za računalnikom in pametnim telefonom morda preživi preveč časa, vendar ne drži, da le tvita, ampak tudi odgovarja na pisma oboževalcev. »S kapo pa si skrijem obraz, da se vame ne obregne vsak mimoidoči, hkrati mi lasje tako ne bežijo na obraz,« razlaga praktično plat športnih pokrival in dodaja, da tudi njena lepa žena ni popolna. Obsedena je s čistočo, telefon ima prepogosto kot nalepljen na uho, na romantiko pa je že zdavnaj pozabila. »Rože mi pokloni enkrat na leto, na rojstni dan. Kaj se je zgodilo s cvetjem kar tako ali romantično večerjo v dvoje na nepomemben dan?« Pozabila pa ni niti na nenehen vrišč Julijinih petih kakadujev. Čeprav jo Julija nemudoma opomni, da sta, vsaj pri kakaduju številka pet, sklenili kompromis. Sama je dobila kakaduja Jacquesa, Martina pa si je lahko omislila motor.